Temeljni cilj tokratnega vrha je, da evropski voditelji potrdijo skupno stališče za ukrepanje za
umiritev najhujše finančne krize po velikem borznem zlomu leta 1929, ki ogroža prihranke ljudi in
delovna mesta.
Temelje za uresničitev tega cilja so postavili voditelji evroskupine v nedeljo v Parizu.
Bistvo ukrepov je vsestranska pomoč bankam in drugim finančnim institucijam za ohranjanje
likvidnosti in solventnosti ter za čimprejšnjo oživitev medbančnega trgovanja.
Kriza naj ne bo izgovor
Vroča razprava se obeta tudi glede globalnega perečega problema – podnebnih sprememb.
Nekatere države članice namreč poskušajo finančno krizo izkoristiti za to, da bi si izpogajale
ugodnejše pogoje v boju proti podnebnim spremembam v okviru podnebno-energetskega svežnja, zato je
predsednik Evropske komisije
José Manuel Barroso dan pred vrhom posvaril pred popuščanjem v boju proti
podnebnim spremembam.
"Upam, da bo prevladala etika odgovornosti," je pozval.
Voditelji EU bodo sicer razpravljali tudi o zavrnitvi Lizbonske pogodbe na irskem referendumu
junija letos, ena od ključnih tem pa bo tudi vprašanje nadaljnjih odnosov z Rusijo po umiku ruskih
sil na položaje, ki so jih zasedale pred sporom z Gruzijo.
4
ogledov
Kriza bo zasenčila ostale teme
Voditelji držav in vlad članic Evropske unije, med njimi še zadnjič tudi slovenski premier Janša, bodo poskušali doseči usklajen odziv sedemindvajseterice na finančno krizo.
