Danes bodo Združene države Amerike (ZDA) dosegle najvišjo dovoljeno mejo dolga. Če se republikanci in demokrati ne bodo dogovorili o zvišanju, bodo skladno z zakonom o znižanju primanjkljaja sledili radikalni proračunski rezi v višini 110 milijard dolarjev. Hkrati pa se bodo iztekle davčne olajšave, ki jih je uvedel George Bush leta 2001 in 2003. Gospodarska rast naj bi se zaradi tega učinka znižala za pol odstotne točke in bi lahko ZDA pahnila v recesijo, kar bi vplivalo na celotno svetovno gospodarstvo. Komentatorji, ki jih navaja Reuters, pričakujejo, da bo politike streznil odziv finančnih trgov. Senator Chuck Schumer, ki je že 37 let v politiki, je dejal, da se veliki in pomembni dogovori skoraj vedno sklenejo zadnjih hip.

Dogovor morda zadnji hip

Včerajšnja pogajanja se niso zaključila uspešno. Demokrati želijo, da bi davčna olajšava od novega leta veljala le za tiste, ki zaslužijo manj kot 250 tisoč dolarjev na leto. Med pogajanji se je sicer pojavila tudi številka 400 tisoč dolarjev, medtem ko so nekateri republikanci želeli mejo pri milijon dolarjih, drugi pa nasprotujejo kakršnemu koli zvišanju davčne stopnje.

Prizadelo bo milijone ljudi

Zaradi konca davčnih olajšav bo povprečna družina iz srednjega razreda za dva tisoč dolarjev na slabšem, je v pogovoru za NBC dejal predsednik Barack Obama, dva milijona ljudi pa bi lahko izgubilo nadomestilo za primer brezposelnosti. Stopnja davka na plače se bo za 160 milijonov delavcev dvignila s 4,2 na 6,2 odstotka.

Tudi če pride do zvišanja davkov, je Obama napovedal, da bo že v prvih dneh novega leta predlagal zakon, ki bo davke ponovno znižal za vse, razen za najbogatejše. Nekateri komentatorji ocenjujejo, da je to tudi najverjetnejši scenarij, saj bi v tem primeru davke, ki se bodo z novim letom avtomatično zvišali, zniževali, kar bi lahko v javnosti predstavili bolj pozitivno, kot če bo dogovor sprejet danes. V tem primeru bi namreč sicer le še en dan veljavne davčne stopnje za mnoge zvišali.