"Družbi sta podpisali zavezujoč dogovor, ki Bayerju omogoča prevzem," so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz Bayjerja. Prevzem, ki ga morajo odobriti še regulatorji, bo postal največji prevzem katerekoli nemške družbe v zgodovini. Končan naj bi bil do konca prihodnjega leta.

Sprva je nemški farmacevtski koncern za delnico ponudil 122 dolarjev, vendar to ni prepričalo Američanov. Ponudbo so nato povišali na 125 dolarjev, kasneje na 127,50 dolarja, na koncu pa je Monsanto pristal na 128 dolarjev za delnico.

"To predstavlja velik korak naprej pri našem razvoju semen," je ocenil izvršni direktor Bayerja Werner Baumann. Ob tem sta obe družbi poudarili, da dogovor zbližuje dve različni, vendar komplementarni dejavnosti.

Novica o dogovoru je prišla po več mesecih pogajanj, ki so razburjala predvsem kmete, ki se bojijo moči združenega podjetja na trgu semen in pesticidov. Nasprotniki gensko spremenjene hrane pa so predvsem v Evropi opozarjali na vpliv, ki ga bo imela večja prisotnost Monsanta.

Monsanto, proizvajalec semen in herbicidov, po vsem svetu zaposluje okoli 21.200 ljudi in velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu.

Vendar pa njegovo poslovanje v zadnjem čas ni tako dobro, kot nekoč. V četrtletju do februarja so prihodki na letni ravni upadli za 13,5 odstotka na 4,5 milijarde dolarjev. dobiček družbe pa je upadel z 1,45 milijarde dolarjev na 1,06 milijarde dolarjev. Tržna vrednost družbe, ki je prisotna v 66 državah, se je znižala za skoraj 20 odstotkov.

Družbi bi letno po prevzemu skupaj ustvarili več kot 59 milijard evrov prihodkov, v treh letih pa bi lahko dobiček združenih družb dosegel 1,5 milijarde evrov. Po združitvi bodo za raziskave in razvoj namenili okrog 2,5 milijarde dolarjev letno.

Bayer zaposluje okoli 117.000 ljudi, lani pa je ustvaril 4,1 milijarde evrov čistega dobička in rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje.