Danska premierka Mette Frederiksen je po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prisvojitvijo Grenlandije v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji dejala, da je v diplomatskem sporu z ZDA glede arktičnega otoka napočil odločilen trenutek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na družbenem omrežju Facebook je Frederiksen zapisala, da je Danska, pod katero spada Grenlandija, pripravljena braniti svoje vrednote. "Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je poudarila.
Nemčija in Švedska sta Dansko podprli. Švedski premier Ulf Kristersson je obsodil grozečo retoriko ZDA, potem ko je Trump nedavno ponovil, da bo Washington "nekaj storil glede Grenlandije".
"Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav stojimo ob strani našim danskim prijateljem," je Kristersson dejal na obrambni konferenci v kraju Sälen na zahodu Švedske, na kateri je sodeloval ameriški general, ki poveljuje silam Nata v Evropi. Izpostavil je še, da bi ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in tveganje, da bi to k podobnemu ravnanju spodbudilo druge države.
Strateški pomen Arktike narašča
Ameriški general Alexus Grynkewich pa je na konferenci dejal, da članice zavezništva razpravljajo o statusu Grenlandije. Povedal je, da za ozemlje Nata ni neposredne grožnje, vendar pa strateški pomen Arktike hitro narašča. Zatrdil je tudi, da v Severnoatlantskem svetu potekajo pogovori o Grenlandiji.
Nemški zunanji minister Johann Wadehpul, ki naj bi se danes v Washingtonu sešel z ameriškim kolegom Marcom Rubiom, je medtem v nedeljo dejal, da varnost v Arktiki postaja vse pomembnejša, odgovore pa bi morali najti znotraj zveze Nato.
"Če ameriški predsednik preučuje, kakšne grožnje bi lahko predstavljale ruske ali kitajske ladje ali podmornice v tej regiji, lahko seveda skupaj poiščemo odgovore na to vprašanje," je Wadephul dodal na skupni novinarski konferenci z islandsko zunanjo ministrico Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir. Ob tem je poudaril, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati prebivalci Grenlandije in Danske. Na vprašanje glede morebitne krepitve zavez Nata v Arktiki pa je odgovoril, da je Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost.
Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši vztrajal, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Dodal je, se bo to zgodilo zlepa ali zgrda, ker bosta sicer to storili Kitajska ali Rusija. Trump že dlje časa napoveduje prevzem Grenlandije zaradi naravnih bogastev in strateškega položaja ob Arktiki, po napadu na Venezuelo in uspešnem zajetju predsednika Nicolasa Madura so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile.
V Pekingu so izjave ameriškega predsednika o domnevni nevarnosti kitajskega prevzema otoka danes odločno zavrnili. Pri tem je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning pozvala ZDA, naj drugih držav ne uporabljajo kot pretvezo za uresničevanje lastnih interesov, na spletni strani navaja kitajska tiskovna agencija Xinhua.
"Pravice in svoboščine vseh držav do izvajanja normalnih dejavnosti v arktični regiji je treba spoštovati," je še dejala Mao Ning in poudarila, da so aktivnosti Kitajske na območju usmerjene v "prinašanje miru, stabilnosti in razvoja".
Časnik Financial Times je v nedeljo poročal, da so Trumpove izjave o delovanju ruskih in kitajskih podmornic v bližini Grenlandije kot neresnične in neutemeljene zavrnili tudi visoki diplomati nordijskih držav.
Trump pripravljen na srečanje z začasno predsednico Venezuele
Trump je v nedeljo pohvalil sodelovanje med njegovo vlado in oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika in nekdanja podpredsednica Delcy Rodriguez, potem ko so ZDA z vojaško operacijo v začetku meseca zajele predsednika države Nicolasa Madura. Trump je dodal, da se je pripravljen sestati z njo.
"Venezuela resnično dobro deluje. Z vodstvom sodelujemo zelo dobro," je Trump v nedeljo dejal v izjavi za medije na krovu predsedniškega letala Air Force One, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na vprašanje o tem, ali se namerava srečati z Delcy Rodriguez, je dejal, da se bosta "na neki točki" sestala. Poudaril je še, da ZDA sedaj nadzorujejo Venezuelo, medtem ko vzdržujejo pomorsko blokado, s katero preprečujejo izvoz nafte iz južnoameriške države.
Rodriguez, ki je v dneh po ameriški vojaški operaciji in aretaciji Madura prevzela oblast, je nakazala pripravljenost na sodelovanje z ZDA, vključno s Trumpovimi zahtevami po dostopu do venezuelskih zalog nafte za ameriška naftna podjetja.
Predsednik ZDA je predstavnike naftnih podjetij v petek tudi gostil v Beli hiši, vendar za zdaj ni uspel pridobiti njihovih zavez za obsežne finančne vložke v okviru načrta o ameriškem prevzemu in obnovi venezuelske naftne industrije.
Trump je ob tem v petek v Venezuelo poslal delegacijo, ki se je s tamkajšnjimi oblastmi pogovarjala o ponovni vzpostavitvi diplomatskih misij v obeh državah. Ameriška diplomatska enota za Venezuelo ima sedež zunaj države in deluje od zaprtja tamkajšnjega veleposlaništva ZDA leta 2019.
Napovedal srečanje z vodjo opozicije
Predsednik ZDA je napovedal tudi, da se bo ta teden srečal z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Številne je presenetil, ko je po zajetju Madura dejal, da Machado v domovini ne uživa zaupanja, in tako zavrnil ugibanja o tem, da bi se vrnila v Venezuelo in s podporo ZDA prevzela oblast.
Machado je Trumpu lani posvetila svojo Nobelovo nagrado za mir, vendar s tem očitno ni prepričala predsednika ZDA, ki verjame, da bi si nagrado zaslužil sam, ker je po lastnih besedah končal osem vojn po svetu.
Trump: Iran se želi pogajati
Trump je komentiral tudi dogajanje v Iranu. V nedeljo je dejal, da se iranski voditelji želijo pogajati z njim, medtem ko se krepijo obsežni protesti v islamski republiki, ki so po podatkih aktivistov terjali že več sto življenj. Trump ob tem znova ni izključil možnosti ameriškega posredovanja, če se bo nadaljevalo nasilje nad protestniki.
"Mislim, da so utrujeni od porazov s strani ZDA," je v izjavi za medije dejal Trump, očitno v zvezi z izraelskimi napadi na cilje v Iranu lani poleti, pri katerih je sodelovala tudi ameriška vojska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Povedal je, da so ga iranski voditelji v soboto pozvali k pogajanjem, in da bi se lahko dogovorili za srečanje. Dodal je, da bodo ZDA morda morale posredovati še pred tem, glede na dogajanje v povezavi s protesti, ki so Iran zajeli pred dvema tednoma. Ni sicer pojasnil, kaj točno bi to pomenilo.
Po podatkih nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice (HRANA) v Iranu s sedežem v ZDA je med nemiri ter spopadi med protestniki in varnostnimi silami umrlo že več kot 500 ljudi, med njimi 490 protestnikov in več deset pripadnikov varnostnih sil, aretirali pa naj bi več kot 10.500 ljudi.
Tuje tiskovne agencije in mediji ob navajanju podatkov organizacije opozarjajo, da navedenih številk ni mogoče neodvisno preveriti. Iranske oblasti namreč uradnega števila žrtev niso podale, preverjanje podatkov pa med drugim otežuje večdnevna blokada interneta v državi.
"Dal sem jim vedeti ..."
Trump je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede pomoči Irancem v luči blokade dostopa do interneta dejal, da razmišljajo o uporabi satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, ki so v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, ki ga bo v zvezi s tem tudi kontaktiral.
Predsednik ZDA je v zadnjih dneh večkrat opozoril Teheran zaradi zatiranja protestnikov. "Dal sem jim vedeti, da če bodo začeli ubijati ljudi, kar ponavadi počnejo med svojimi izgredi, (...) jih bomo zelo močno udarili," je dejal v četrtkovi epizodi podkasta The Hugh Hewitt Show.
Aragči: Iran si ne želi vojne, a je nanjo pripravljen
Iran si ne želi vojne, a je nanjo popolnoma pripravljen, je danes v luči groženj ZDA z vojaškim posredovanjem zaradi zatiranja protestov izjavil iranski zunanji minister Abas Aragči. Dodal je, da je Teheran pripravljen tudi na pogajanja. Iransko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da imajo z ameriškim odposlancem odprt kanal za komunikacijo.
"Islamska republika Iran ne želi vojne, vendar je popolnoma pripravljena na vojno. Prav tako smo pripravljeni na pogajanja, vendar morajo biti ta pogajanja poštena, z enakimi pravicami in temelji na medsebojnem spoštovanju," je na novinarski konferenci veleposlanikov v Teheranu povedal Aragči.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je danes sporočil, da je med Iranom in ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom odprt kanal za komunikacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Sporočila si izmenjujemo, kadar je to potrebno," je še dodal.
Vztrajajo pri blokadi interneta
Iranske oblasti v prizadevanjih po zatrtju nemirov vztrajajo pri blokadi interneta. Ta traja že več kot 84 ur, je danes sporočila organizacija za spremljanje svobode interneta Netblocks. Aragči pa je napovedal, da bodo po državi kmalu znova vzpostavili internetno povezavo, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Medtem ko je več evropskih držav obsodilo nasilno zatiranje protestnikov in oblasti v Teheranu pozvalo, naj se nasilja vzdržijo, pa je Kitajska danes glede dogajanja v Iranu izjavila, da nasprotuje tujemu vmešavanju v druge države. "Vedno nasprotujemo vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Vse strani pozivamo, naj storijo več za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu," je v odgovoru na vprašanje o Trumpovih grožnjah s posredovanjem v Iranu dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.
No tule tudi lahko zapišemo , da imajo Kordiš in vsi ki so za izstop iz NATA popolnoma prav , …
Na žalost živimo v času Janše in Trumpa. Prvi je tardeč , drugi pa pijan od egocentrizma. """Trump se je …
aja kje si to prebral?