Vprašanje, ali lahko napovemo naslednjo veliko krizo, že desetletja zaposluje ekonomiste, znanstvenike in politične odločevalce. A kot ugotavlja BBC Future, je resnica precej neprijetna: kljub naprednim modelom, ogromnim količinam podatkov in umetni inteligenci ostajajo največji pretresi še vedno presenečenje.

Več kriz hkrati, med seboj se krepijo

Eden glavnih razlogov je narava sodobnega sveta, ki postaja vse bolj prepleten in nepredvidljiv. Različni sistemi - od finančnih trgov do energetike, geopolitike in podnebja - so tesno povezani. Dogodek na enem področju lahko sproži verižno reakcijo drugje. Strokovnjaki takšno stanje opisujejo kot polikrizo, kjer se več kriz odvija hkrati in se med seboj krepijo.

Napovedovanje dodatno otežuje dejstvo, da večina analitičnih modelov temelji na preteklosti. Ti modeli dobro zaznavajo ponavljajoče se vzorce, a pogosto odpovejo prav pri največjih prelomnicah - t. i. "črnih labodih". Nepričakovani dogodki, kot so finančni zlomi, pandemije ali geopolitični šoki, so po definiciji težko napovedljivi, saj nimajo jasnih zgodovinskih vzorcev.

Foto: Profimedia vojna iran Pomemben dejavnik je tudi človeška psihologija. Ljudje imamo tendenco verjeti, da bo prihodnost precej podobna sedanjosti, kar strokovnjaki imenujejo iluzija konca zgodovine. Zaradi tega podcenjujemo možnost velikih sprememb in precenjujemo stabilnost obstoječega sistema.

Analitiki lahko prepoznajo določena tveganja

Kljub temu pa napovedovanje ni povsem nekoristno. Analitiki lahko z določeno stopnjo zanesljivosti prepoznajo tveganja, ki se kopičijo - na primer visoko zadolženost, napetosti med državami ali vpliv podnebnih sprememb. Teh trendov sicer ne morejo pretvoriti v točen datum naslednje krize, lahko pa opozorijo, kje so sistemi najbolj ranljivi.

Zato bi morale družbe in vlade spremeniti pristop, ugotavlja BBC Future: namesto obsesije z napovedovanjem točnega trenutka naslednjega zloma bi se morali osredotočiti na odpornost, torej gradnjo sistemov, ki so dovolj prilagodljivi, da prenesejo šoke - naj gre za gospodarstvo, dobavne verige ali javno zdravstvo.

Posebno vlogo pri tem ima tudi tehnologija. Umetna inteligenca in napredna analitika sicer izboljšujeta sposobnost zaznavanja vzorcev in tveganj, vendar ne odpravljata osnovne negotovosti. Kompleksni sistemi namreč pogosto reagirajo na načine, ki jih niti najboljši algoritmi ne morejo predvideti.

dezurni@styria-media.si