V nadaljevanju preberite:

• Francoske predsedniške volitve leta 2027 bi lahko prinesle velik preobrat v odnosih države z Natom, saj Marine Le Pen zagovarja umik iz vojaškega poveljstva, Jean-Luc Mélenchon pa popoln izstop.
• Morebitni francoski umik bi bil za Nato velik udarec, saj bi zavezništvo izgubilo pomembne vojaške zmogljivosti, prisotnost na vzhodnem krilu in približno 10 odstotkov letnega operativnega financiranja.
• Posledice bi občutila tudi Francija, ki bi izgubila pomemben vpliv na vojaško načrtovanje in nekatere poveljniške položaje, čeprav bi ostala članica političnega dela Nata.

Nato se vse resneje pripravlja na možnost, da bi naslednji francoski predsednik močno spremenil odnos države do zavezništva. Pred predsedniškimi volitvami v Franciji leta 2027 vse več pozornosti vzbujajo kandidati, ki odkrito dvomijo o članstvu države v Natu. Po nedavnih anketah približno polovica francoskih volivcev podpira bolj radikalne politične opcije, katerih kandidati imajo zadržke do zavezništva. Med njimi sta voditeljica skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki želi Francijo umakniti iz integriranega poveljniškega sistema Nata, ter voditelj skrajne levice Jean-Luc Mélenchon, ki zagovarja popoln izstop iz zavezništva.

Foto: Epa Marine Le Pen Takšen razvoj dogodkov v Bruslju ocenjujejo kot resno tveganje, zlasti v času, ko se Nato sooča z možnostjo zmanjšanja ameriške vojaške prisotnosti v Evropi in hkrati krepi obrambo zaradi strahu pred morebitnim ruskim napadom. Francija je pri tem ena ključnih članic zavezništva – je edina jedrska sila v Evropski uniji in ima velike konvencionalne vojaške zmogljivosti. "Izguba Francije bi bila strašna", je za Politico dejal diplomat Nata in opozoril, da bi bil umik Pariza v času zmanjševanja ameriške prisotnosti še posebej nevaren.

Foto: Profimedia Jean-Luc Mélenchon Francija ima dolgo in zapleteno zgodovino odnosov z Natom. Leta 1966 je takratni predsednik Charles de Gaulle državo umaknil iz integriranih vojaških struktur zavezništva, odločitev pa utemeljil s potrebo po večji nacionalni suverenosti. Francija je takrat iz Natovih vojaških struktur umaknila približno 26.000 vojakov, sedež zavezništva pa se je moral iz Francije preseliti v Belgijo.

Pariz je kljub temu ostal v političnih strukturah Nata in nadaljeval sodelovanje z zavezništvom, popolna reintegracija v vojaško poveljstvo pa je sledila leta 2009, v času predsednika Nicolasa Sarkozyja. Prav zaradi te zgodovinske izkušnje strokovnjaki menijo, da morebitno novo oddaljevanje Francije ne bi nujno pomenilo popolne prekinitve odnosov z Natom. Opozarjajo pa, da bi bile posledice odvisne od tega, kdo bi prevzel predsedniški položaj, poroča Večernji.

Foto: Epa Nicolas Sarkozy Francoske predsedniške volitve potekajo v dveh krogih, kar je doslej pogosto oteževalo prihod bolj radikalnih kandidatov na oblast. Volivci so se v drugem krogu tradicionalno zbrali okoli zmernejšega kandidata, da bi preprečili zmago skrajne desnice ali levice. Letos pa obstaja bojazen, da ta vzorec ni več zagotovljen. Marine Le Pen je svoje stališče do Nata v zadnjih mesecih zelo jasno izrazila. Konec maja je dejala, da mora Francija zapustiti integrirano poveljstvo zavezništva. Po navedbah vira, seznanjenega z razmerami, je enako stališče izrazila tudi na zaprtem sestanku z enim najvišjih francoskih vojaških poveljnikov.

Foto: Profimedia Vojska Le Pen je ob tem zagovarjala tudi obnovo stikov z Rusijo. Francoski poslanec, ki je blizu vladi, je ocenil, da je znotraj Nacionalnega zbora znova okrepila proruska struja. To dodatno skrbi zaveznike, ki se bojijo, da bi sprememba francoske politike do Nata hkrati pomenila tudi približevanje Moskvi. Še bolj radikalno stališče je zavzel Jean-Luc Mélenchon. Dolgoletni kritik Nata je konec julija predstavil svoje ključne zunanjepolitične prednostne naloge, med katerimi je tudi popoln izstop Francije iz zavezništva. Med razlogi je navedel tudi ameriški "odkrito sovražen" odnos.

Junija je dejal, da za Francijo "ne more biti govora o ostanku v Natu". Kljub temu volilni izid še zdaleč ni odločen. Obstaja možnost, da bi kandidati po prihodu na oblast omilili svoja stališča, tako kot je po volitvah leta 2022 storila italijanska premierka Giorgia Meloni. Toda prav zaradi trenutnih razmer v Natu se zavezniki na takšen scenarij ne želijo zanašati.

Foto: Profimedia Giorgia Meloni Morebiten umik iz integriranega poveljniškega sistema ne bi prizadel le Nata. Posledice bi občutila tudi sama Francija. Po besedah nekdanjega namestnika načelnika štaba Natovega vojaškega poveljstva lahko francoski predsednik teoretično odloči o izstopu iz poveljniških struktur brez predhodne odobritve parlamenta. Takšna odločitev bi v praksi verjetno zahtevala približno eno leto za izvedbo. Francija bi morala umakniti okoli 1000 častnikov, ki so stalno razporejeni v Natu, ter vzpostaviti poseben sistem za prihodnjo komunikacijo in usklajevanje z zavezništvom.

Foto: Profimedia vojska litva Največjo zaskrbljenost bi povzročila usoda francoskih sil, razporejenih na vzhodnem krilu Nata. Francija vodi večnacionalno bojno skupino s približno 1200 vojaki v Romuniji, prisotna pa je tudi v Estoniji. V primeru političnega oddaljevanja Pariza od zavezništva bi prihodnost teh operacij lahko postala negotova. Francija bi Natu odrekla tudi del zelo specifičnih vojaških zmogljivosti. Gre za edino evropsko jedrsko silo, edino evropsko letalonosilko na jedrski pogon, amfibijske ladje razreda Mistral, obveščevalne satelite CERES ter močno mornarico. Po oceni francoskega generala Michela Yakovleffa lahko francoska mornarica hkrati razporedi približno 65 odstotkov svoje flote.

Francija poleg tega prispeva približno deset odstotkov k letnemu operativnemu proračunu Nata, ki znaša 5,3 milijarde evrov. Njen odhod iz vojaških struktur bi imel zato tudi finančne posledice za zavezništvo.

Za Francijo bi bil velik tudi politični strošek. Čeprav bi še naprej ostala članica političnih teles Nata in ohranila pravico sodelovanja pri odločitvah, kot je aktiviranje 5. člena, bi izgubila velik del vpliva na vojaško načrtovanje. Številne vojaške odločitve se namreč vnaprej oblikujejo znotraj Natovih vojaških struktur, zato bi Pariz v številnih primerih lahko zgolj sprejel ali zavrnil že pripravljene predloge. Francija bi izgubila tudi nekatere pomembne poveljniške položaje znotraj zavezništva, morebitna prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov pa bi lahko otežila tudi njen dostop do informacij o varnostnih grožnjah v Evropi.

dezurni@styria-media.si