Znanstveniki muzeja Memorial v Washingtonu delajo na projektu "Enciklopedija taborišč in getov od leta 1933 do leta 1945.". Vodja tega projekta je Geoffrey Megargee, ki je svoje življenje posvetil razbijanju mitov nacistične Nemčije. Prvi zvezek enciklopedije so že izdali, medtem ko bodo ostalih šest izdali do leta 2018.

Megargee je povedal, da je s sodelavci pričakoval, da bodo na stari celini našli med pet tisoč in sedem tisoč različnih vrst taborišč. "To število pa je neprestano raslo, vse do sedanjih 20 tisoč."

Po avtorjih knjige so nacisti že leta 1933, ko je Adolf Hitler prišel na oblast, začeli graditi mreže taborišč. Že ob koncu istega leta so jih po vsej Nemčiji zgradili nekaj sto. Taborišča so vodile paravojaške skupine, kot je bil Waffen SS, njihov cilj pa je bil "ujeti in mučiti nasprotnike režima", piše v enciklopediji.

Mreža razširjena po vsej Evropi
Do konca druge svetovne vojne se je mreža taborišč razširila po vsej Evropi. Vsebovala je koncentracijska taborišča, kot je bil Auscwitz, poleg njih pa še geta, taborišča za prisilno delo in prevzgojo, centre za evtanazijo, zapore in bordele.

Poleg programa uničenja Judov se znanstveniki ukvarjajo tudi z raziskovanjem zločinov proti drugim skupinam v Nemčiji, kot so homoseksualci, nasprotniki režima, Romi, vojni ujetniki in komunisti.