Znanstveniki muzeja Memorial v Washingtonu delajo na projektu
"Enciklopedija taborišč in getov od leta 1933 do leta 1945.". Vodja tega projekta je
Geoffrey Megargee, ki je svoje življenje posvetil razbijanju mitov nacistične
Nemčije. Prvi zvezek enciklopedije so že izdali, medtem ko bodo ostalih šest izdali do leta 2018.
Megargee je povedal, da je s sodelavci pričakoval, da bodo na stari celini našli med pet
tisoč in sedem tisoč različnih vrst taborišč.
"To število pa je neprestano raslo, vse do sedanjih 20 tisoč."
Po avtorjih knjige so nacisti že leta 1933, ko je
Adolf Hitler prišel na oblast, začeli graditi mreže taborišč. Že ob koncu istega
leta so jih po vsej Nemčiji zgradili nekaj sto. Taborišča so vodile paravojaške skupine, kot je bil
Waffen SS, njihov cilj pa je bil
"ujeti in mučiti nasprotnike režima", piše v enciklopediji.
Mreža razširjena po vsej Evropi
Do konca druge svetovne vojne se je mreža taborišč razširila po vsej Evropi. Vsebovala je
koncentracijska taborišča, kot je bil Auscwitz, poleg njih pa še geta, taborišča za prisilno delo
in prevzgojo, centre za evtanazijo, zapore in bordele.
Poleg programa uničenja Judov se znanstveniki ukvarjajo tudi z raziskovanjem zločinov proti
drugim skupinam v Nemčiji, kot so homoseksualci, nasprotniki režima, Romi, vojni ujetniki in
komunisti.
Našli več taborišč, kot so pričakovali
Znanstveniki iz muzeja Memorial so pri raziskovanju odkrili 20 tisoč koncentracijskih in delovnih taborišč po vsej Evropi. Pričakovali so, da jih bodo našli največ sedem tisoč.
