Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Na tej ravni so od junija lani.
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila strmo zvišanje cen energentov, kar dviguje inflacijo - aprila je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat dosegla 3,0 odstotka - in poslabšuje gospodarsko klimo, je ob tem v izjavi po koncu dvodnevnega zasedanja zapisal osrednji organ evrske denarne politike.
Posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko dejavnost bodo po njegovih navedbah odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti njegovih posrednih in sekundarnih učinkov.
"Dlje kot bo vojna trajala in dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, večji bo verjeten vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo," navaja svet ECB. Kljub povečanim tveganjem ocenjuje, da ostaja v dobrem položaju, da sedanjo negotovost prebrodi.
Gospodarsko rast, ki je bila v območju z evrom v prvem letošnjem trimesečju po prvi oceni na četrtletni ravni 0,1-odstotna, na medletni pa 0,8-odstotna, je po besedah predsednice ECB Christine Lagarde ob še vedno dobrih razmerah na trgu dela poganjalo predvsem domače povpraševanje.
Vendar pa najnovejši podatki, tako Lagarde, kažejo, da bližnjevzhodni konflikt že bremeni gospodarsko dejavnost. Anketni podatki tako nakazujejo upočasnjevanje rasti, krhanje zaupanja potrošnikov in poslabševanje razpoloženja v gospodarstvu. Zaradi daljšanja dobavnih rokov in rasti cen surovin so pod pritiskom tudi oskrbne verige.
Je pa predsednica ECB dodala, da BDP še vedno raste. "Gre za nižjo rast, nismo pa v stagnaciji in še manj v recesiji," je povedala na novinarski konferenci po seji sveta.
A ob slabšanju obetov oz. okrepljenih tveganjih se po njenih besedah kaže potreba po nujnem ukrepanju za okrepitev gospodarstev evrskega območja ob sočasnem ohranjanju zdravih javnih financ. Vsi javnofinančni ukrepi za blaženje posledic energetskega šoka morajo biti začasni ter ciljno usmerjeni, je opozorila. Obenem je znova pozvala tudi k strukturnim reformam.
Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja medtem po navedbah sveta ostajajo trdno zasidrana, čeprav so se pričakovanja glede inflacije na kratek rok precej zvišala. Inflacija bo tako po pričakovanju ECB kratkoročno še nekaj časa ostala nad dvema odstotkoma, v primeru podaljšanega obdobja povišane ravni cen energentov pa bi se lahko začeli krepiti sekundarni inflacijski učinki, tudi preko pritiskov na dodatno rast plač.
Svet ECB je v tem kontekstu odločen z denarno politiko zagotavljati, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na dvoodstotni ravni. V svetu ostajajo pri dikciji, da bodo natančno spremljali razmere ter se o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na vsaki seji posebej na podlagi tekočih podatkov in ocene inflacijskih obetov ter z njimi povezanih tveganj.
Svet ECB se ne zavezuje naprej glede ukrepov denarne politike, je pa Lagarde danes novinarjem povedala, da je bila tokratna odločitev glede denarne politike soglasna, pri čemer je potekala dolga razprava o možnostih ukrepanja v prihodnje. Med temi je bil tudi dvig obrestnih mer.
Pri tem je Francozinja opozorila, da se gospodarstvo evrskega območja oddaljuje od osnovnega scenarija v napovedih ECB, vendar pa še ni jasno, kako zelo se bo realnost približala potencialnemu črnemu scenariju. Bolj jasno sliko Lagarde pričakuje na junijskem zasedanju, ko bi po ugibanjih nekaterih analitikov lahko celo že prišlo do odločitve o spremembi obrestnih mer.
