V nadaljevanju preberite:

• Gotland zaradi svoje lege velja za eno najpomembnejših točk v regiji.
• Na otoku je trenutno okoli 4.500 vojakov, v prihodnjem letu pa jih nameravajo namestiti še najmanj tisoč.
• Poleg klasične vojaške nevarnosti Švedsko skrbijo tudi hibridni napadi.
• Po ocenah strokovnjakov bi Rusija lahko poskusila izvesti tudi prikrito operacijo z izkrcanjem vojakov s civilnih ladij.

Na Gotlandu je prejšnji teden potekala prva večja Natova vaja po vstopu Švedske v zavezništvo leta 2024. Na njej je sodelovalo okoli 18.000 vojakov iz 13 držav, ki so vadili scenarij morebitnega ruskega napada.

Švedski general Michael Claesson je za Politico opozoril, da bi se ruski napad lahko zgodil "kadarkoli". Ob tem je poudaril tudi vse pogostejše hibridne grožnje, kot so sabotaže, motenje signalov, vohunjenje in poškodbe podmorskih kablov.

"Nepotopljiva letalonosilka"

Gotland zaradi svoje lege velja za eno najpomembnejših točk v regiji. Švedski obrambni strokovnjaki otok opisujejo kot "nepotopljivo letalonosilko", saj omogoča nadzor nad velikim delom Baltika. Če bi Rusija prevzela nadzor nad otokom in tam namestila sisteme zračne obrambe, bi lahko otežila oskrbo baltskih držav in Finske.

Švedska zato hitro krepi vojaško prisotnost. Na otoku je trenutno okoli 4.500 vojakov, v prihodnjem letu pa jih nameravajo namestiti še najmanj tisoč. Stockholm je v vojaško infrastrukturo vložil več kot 200 milijonov evrov, znova vzpostavil protizračne sisteme in okrepil enote s tanki Leopard 2 ter oklepniki CV90.

V prihodnjih letih naj bi Gotland dobil tudi nove protizračne sisteme IRIS-T srednjega dosega.

Foto: Profimedia Gotland, Švedska Sabotaže, droni in motenje signala

Poleg klasične vojaške nevarnosti Švedsko, kot rečeno, skrbijo tudi hibridni napadi. V zadnjih 18 mesecih so na Gotlandu zabeležili poškodbe vodne infrastrukture, prekinitev optičnega kabla pod morjem ter več primerov motenja radijskih signalov, ki so vplivali celo na letalski promet in delovanje reševalnih služb.

Po ocenah strokovnjakov bi Rusija lahko poskusila izvesti tudi prikrito operacijo z izkrcanjem vojakov s civilnih ladij, ob podpori dronov in elektronskega motenja naprav.

Skrbi zaradi ZDA

Vaja na Gotlandu je pokazala tudi vse večjo negotovost glede ameriške podpore Evropi. ZDA so namreč zmanjšale svojo udeležbo na vajah, kar del analitikov povezuje s politiko Donalda Trumpa in njegovim bolj zadržanim odnosom do Nata.

Kljub temu ameriški vojaki poudarjajo, da sodelovanje med zavezniki ostaja močno. Švedska pa med največjimi evropskimi vlagatelji v obrambo izpostavlja, da se pri obrambi Gotlanda ne zanaša izključno na ZDA, čeprav še vedno potrebuje ameriško logistično podporo in določene raketne sisteme.

Ukrajinci pokazali moč dronov

Posebno pozornost na vajah so pritegnili ukrajinski vojaki, ki so švedskim enotam demonstrirali sodobno uporabo bojnih dronov. Po besedah ukrajinskega operaterja dronov so med vajo večkrat hitro "uničili" švedske oklepne enote.

Poveljnik gotlandskega polka Andreas Gustafsson je priznal, da jih je količina dronov, ki jih Ukrajinci uporabljajo vsak dan na fronti, presenetila. "Glavna lekcija je, da moramo veliko več trenirati z droni," je dejal.

V Natu sicer poudarjajo, da mora zavezništvo ostati pripravljeno in ne sme čakati na morebitno novo krepitev ruske vojske.

dezurni@styria-media.si