"Rusija trenutno obdobje vidi kot okno priložnosti, lahko se zgodi zelo kmalu," pravi Mika Aaltola, desnosredinski evropski poslanec iz Finske. V evropskih političnih krogih narašča bojazen, da Kremelj naslednji dve leti razume kot obdobje povečane strateške priložnosti za nov konflikt z eno ali več članicami zveze Nato.
"Rusija je oslabljena, Putin zato še nevarnejši!"
Ker je Rusija zaradi vojne z Ukrajino oslabljena, njene izgube pa še naraščajo, je po mnenju Aaltole Putin še nevarnejši. "Naša pripravljenost trenutno ni zadostna, transatlantski odnosi pa so v precejšnjem razsulu. Vendar evropska pripravljenost raste, NATO ima cilj, da bi države do leta 2035 za obrambo namenjale 5 % BDP, ruska pripravljenost pa bo medtem upadala. Zato je zdaj nekakšen pravi trenutek za politični izziv Natu," razlaga Aaltola, nekdanji direktor finskega inštituta za mednarodne odnose in eden najbolj znanih in vplivnih strokovnjakov za področje zunanje politike, geopolitike in obrambnih vprašanj v Evropskem parlamentu.
Zapiranje pomorskih poti?
Po mnenju Aaltola bi Moskva omejene provokacije ali hibridne operacije najverjetneje izvedla v Baltskem morju, na Arktiki ali ob pomembnih pomorskih poteh. "Tudi del Irske bi lahko bil tarča. Potem Finski zaliv, Rusija je sicer od njega precej odvisna, zato je nekoliko bolj zapleteno, bi pa lahko šlo za dejanja ne na ozemeljskem delu, ampak v pomorskih poteh. Nekaj podobnega temu, kar Iran počne v Hormuški ožini, pritisk na globalno trgovino."
Prebilič: "Rusija tega ni sposobna izvesti"
"Osebno ocenjujem, da se Rusija glede na stanje, v katerem je ta trenutek, zelo težko privošči še eno avanturo. Iz dveh razlogov: zaradi tega, ker jim zmanjkuje žive sile. Vojna še vedno je ena stvar vojakov in ne robotov. To pomeni, da bi morali dodatno mobilizirati ljudi, ki jih pa ta trenutek v Ruski federaciji ni. Druga stvar: pa je, kakršenkoli napad, kjerkoli, potrebuje seveda ogromno logistični napor, ki ga pa tudi ne zmorejo ob vojni, ki jo že bijejo v Ukrajini. Tako da lahko, da se zgodi kakšna provokacija, to je mogoče, ampak večje invazije, kot je v primeru Ukrajine, Rusija ta trenutek ni sposobna izpeljati," pravi slovenski evroposlanec, član Zelenih, Vladimir Prebilič, strokovnjak za varnost in obrambo.
Putin bi testiral trdnost zavezništva Nato
Zaradi slabšanja transatlantskih odnosov bi Putin po oceni Aaltola napad izvedel še v času, ko je na oblasti v ZDA Donald Trump. Ta je zvezo Nato nedavno označil za papirnatega zmaja in napovedal večji umik ameriških vojakov iz Nemčije. Trump Nato vidi predvsem kot pogojno zavezništvo, kjer morajo evropske države plačati več, sicer ZDA državam, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti, ne bodo zagotavljale brezpogojne zaščite.
"Napad na eno od držav članic je napad na vse države članice"
"Washingtonska pogodba, ki je pravni temelj NATA, je jasna. Napad na eno od držav članic je napad na vse države članice, kar pomeni, da tista država, ki bi bila v tem primeru napadena, ima pravico do aktiviranja petega člena te pogodbe, ki pomeni, da je treba državi, ki se znajde v tej situaciji, priskočiti na pomoč. Tukaj je treba biti pošten: peti člen ne določa, na kak način priskočijo na pomoč. Kar pričakujem s strani Združenih držav Amerike, glede na zelo ohlajene odnose je, da mogoče ne bi sodelovale v taki operaciji, da bi pa ustavljale pomoč drugim, pa mislim, da to ne pride v poštev," meni Prebilič.
"NATO bi bil v tem primeru na veliki preizkušnji. Nekatere članice Evropske unije bi se morale močno potruditi, da bi vpeljale cel NATO v obrambo ene države, v aktivacijo člena 5. Zgodilo se je tudi to, da nekatere članice niso podprle Trumpa. Gre za najmočnejšo članico Nata in bil sem zelo zelo presenečen, da tako Španija, Italija, Francija in Velika Britanija niso omogočile ali pa aktivno pomagale Trumpu pri izvedbi večjih napadov na Iran, iranski režim," pa pravi Milan Zver, član največje politične skupine v Evropskem parlamentu EPP in zagovornik močnih transatlantskih povezav.
