Kaj se dogaja v Severni Koreji, ne ve nihče, saj je popolnoma izolirana od preostalega sveta. Znano pa je, da trenutno ni diktatorja, ki bi svoje ljudstvo zatiral tako, kot to počne Kim Džong Un.

V Severni Koreji človekove pravice ne obstajajo

Revno prebivalstvo ne pozna politične ali verske svobode. Njegovo vodstvo je prepovedalo demonstracije, odpravili so svobodo medijev in govora, piše Bild. V državi po podatkih organizacij za človekove pravice ni upora ali opozicije, saj se narod boji jeze svojega diktatorja, ki jih obvladuje s terorjem. "Režim ne pozna usmiljenja. Vsakršno strukturo, ki bi se poskušala oblikovati, takoj zatrejo,“ pravi aktivist za človekove pravice Max Klingberg in dodaja: "Severna Koreja ima najtrši režim na svetu.“ Kritike v državi niso zaželele. Že najmanjša kršitev lahko vodi v smrt. "Človeško življenje v Severni Koreji ni vredno veliko,“ pa pravi Roland Brauckmann iz organizacije Amnesty International

Neubogljive čakajo delovna taborišča

V taboriščih oziroma delovnih kampih naj bi bilo zaprtih 200 tisoč ljudi. Preživeli so povedali, da so življenjske razmere v teh kampih obupne. Veliko ujetnikov umre. Mučenja in usmrtitve so tam na dnevnem redu. "Ljudi so zapirali že samo zaradi spremljanja tujih medijev,“ je za Bild povedal  Brauckmann.

Tudi trgovina je v državi strogo prepovedana. Trgovanje brez dovoljenja kaznujejo z odrekanjem hrane in mučenjem. Nekateri trdijo, da celo s smrtjo. A tudi tisti, ki so „svobodni“, trpijo. Zdravstvo je na psu, narod pa muči tudi huda lakota. Bolje se ne godi niti njihovim vojakom. Kim Džong Un in njegovi zaupniki pa za razliko od svojega ljudstva živijo na veliki nogi. Na računih v tujini naj bi imeli več milijard dolarjev.

Kitajska begunce pošilja nazaj

Amnesty podatke o stanju v Severni Koreji dobiva od humanitarnih organizacij v Hongkongu in Južni Koreji ter s pomočjo tistih redkih srečnežev, ki jim je uspelo zbežati iz Severne Koreje.

Mnogi so se zatekli na Kitajsko, ki pa jih pošilja nazaj. Organizacije za človekove pravice naj bi razpolagale z informacijami, da na Kitajskem lahko ostanejo le ženske, ki jih nato prisilijo v prostitucijo ali v zakon, saj jih na Kitajskem primanjkuje.