“Če se združijo socialni in ideološki pritiski, je ogroženo celotno področje severne Afrike. Najbolj ranljiva je trenutno Alžirija, ki pa ima že svojo tradicijo državnih udarov,” meni obramboslovec Klemen Grošelj.

Dodaja, da v Tuniziji ni šlo toliko za ideološke kot za socialne pritiske. “Tako v Alžiriji kot v Egiptu pa lahko pričakujemo, da varnostne službe ne bi dovolile brezvladja. Oblast bi verjetno takoj prevzeli vojska in policija,” opozarja Grošelj.

Posledice za EU: begunci
Se v severni Afriki obeta vzpon islamističnih režimov? “Možno je, da bi postali pomembna politična sila na tem prostoru,” meni Grošelj, a dodaja: “Večja skrb Evropske unije je, da bi ob povečani nestabilnosti pred njena vrata prišlo na stotisoče socialnih in vojaških beguncev.”

“Primer Tunizije kaže na to, kako hitro se lahko ob porušenju ravnotežja v državi kljub svoji diktatorski naravi sesuje režim,” pravi Grošelj in dodaja, da mora Evropa v nadaljnjem odnosu do severnoafriških sosed to upoštevati.

Zadaj gospodarska kriza
“Kriza je sestavljena iz treh faz: finančno-ekonomske, socialne in politične,” razloži Grošelj. “Politična kriza naplavi nove obraze, ki pa niso nujno pozitivni,” pravi in dodaja, da gre za svetovni trend. “Če starim obrazom v Tuniziji ne bo uspelo vzpostaviti ravnotežja, se obetajo novi, verjetno bolj radikalni,” opozarja.