Dogovor so pogajalci pozno popoldne dosegli, potem ko je že kazalo, da bodo pogajanja propadla.

Ključna točka sporov je bilo nasprotovanje držav, kot sta Kitajska in Indija, enakim "zavezam", ki bi veljale tako za bogate kot za revne države, ne da bi se upoštevala njihova zgodovina izpustov toplogrednih plinov.

Države v razvoju namreč očitajo Zahodu, da je predvsem njegova dolga zgodovina izpustov toplogrednih plinov krivec za podnebne spremembe, ki ogrožajo svet. Zato vztrajajo, da bi morale razvitejše države nositi večje breme za rešitev problema.

Mednarodna skupnost se je v Varšavi zavezala, da bodo čez dve leti v Parizu sprejeli sporazum o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki bo stopil v veljavo leta 2020 in ki bo za vse dovolj zavezujoč, da se bo segrevanje ozračja omejilo pri dveh stopinjah Celzija glede na čas pred industrijsko dobo.

Brez dogovora o odškodninah

Dogovor tudi predvideva, da bodo države začele pripravljati prispevke o tem, kaj nameravajo storiti v boju proti podnebnim spremembam, ki bodo del sporazuma v letu 2015.

Ni pa bilo sprejeto besedilo o oblikovanju mehanizma za odškodnine državam v razvoju zaradi globalnega segrevanja, saj o tem soglasja ni bilo mogoče doseči. Razvite države in države v razvoju so se od 11. novembra v poljski prestolnici dogovarjale o okviru, ki bi bil osnova za podnebni sporazum, ki bi ga podpisali v Parizu do konca leta 2015.

Z novim globalnim sporazumom naj bi bile določene obveznosti zniževanja emisij po letu 2020, prav tako pa bo treba zagotoviti izvajanje doslej sprejetih sklepov na področjih prilagajanja podnebnim spremembam ter finančne in tehnološke pomoči državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami, za razvoj in prenos tehnologij.