Vlada turškega premierja Tayyipa Erdogana meni, da je resolucija, ki masaker turške vojske nad Armenci leta 1915 imenuje genocid, "neracionalna" poteza, ki bo otežila odnose s sicer prijateljsko in zavezniško državo. Nasprotno pa je armenski predsednik Robert Kočarjan danes v Bruslju vztrajal, da "ni nikjer v svetu nobenega dvoma glede dogodkov, ki so se leta 1915 zgodili v Turčiji", in da obstaja o tem v svetu soglasje. "Dejstvo, da je Turčija sprejela stališče zanikanja genocida, še ne pomeni, da lahko s tem tudi druge države zaveže k zanikanju zgodovinske resnice," je poudaril.

	Nesprejemljivo je, da je turški narod obtožen nečesa, kar se v zgodovini ni nikoli zgodilo. Odziv turške vlade

Proti resoluciji, o kateri naj bi spodnji dom parlamenta, v katerem imajo demokrati udobno večino, glasoval sredi novembra, se je izrekla tudi Bela hiša, ki jo skrbi poslabšanje odnosov s ključnim zaveznikom v regiji, prek katerega poteka večina oskrbovanja ameriških enot v Iraku. Erdoganova vlada pa se na drugi strani ravno v teh dneh spopada z intenzivnim pritiskom domače javnosti, naj sprejme odločitev za vpad na sever Iraka in obračuna z okoli 3000 kurdskimi uporniki, ki z iraškega ozemlja napadajo turške enote. Samo v zadnjih dveh tednih je v teh napadih umrlo že 30 turških vojakov.

Morebiten vpad, ki mu Zahod ostro nasprotuje, bi destabiliziral doslej mirni severni del Iraka in s tem celotno državo, ki se že sicer vsak dan duši v nasilju. Čeprav naj bi Erdoganova vlada predlog o vpadu v Irak parlamentu poslala še danes, pa si je premislila in bo to storila šele prihodnji teden, saj se jutri začenja tridnevni praznik bajram v čast konca svetega muslimanskega meseca ramazana. V parlamentu ima sicer Erdoganova stranka močno večino, zato potrditev napada ni vprašljiva.

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je "prijateljsko" Turčijo posvaril, naj ne vstopi v Irak, saj bi to le še dodatno zapletlo tamkajšnje varnostne razmere.