Turčija tik pred odločitvijo, ali bo vpadla v Irak, grozi z ohladitvijo odnosov z ZDA, potem ko je kongresni odbor za zunanjo politiko potrdil resolucijo o domnevnem turškem genocidu nad Armenci.
Vlada turškega premierja
Tayyipa Erdogana meni, da je resolucija, ki masaker turške vojske nad Armenci leta
1915 imenuje genocid,
"neracionalna" poteza, ki bo otežila odnose s sicer prijateljsko in zavezniško
državo. Nasprotno pa je armenski predsednik
Robert Kočarjan danes v Bruslju vztrajal, da
"ni nikjer v svetu nobenega dvoma glede dogodkov, ki so se leta 1915 zgodili v Turčiji",
in da obstaja o tem v svetu soglasje.
"Dejstvo, da je Turčija sprejela stališče zanikanja genocida, še ne pomeni, da lahko s tem tudi
druge države zaveže k zanikanju zgodovinske resnice," je poudaril.
|
Nesprejemljivo je, da je turški narod obtožen nečesa, kar se v zgodovini ni nikoli zgodilo. Odziv turške vlade
|
|
Morebiten vpad, ki mu Zahod ostro nasprotuje, bi destabiliziral doslej mirni severni del Iraka in s tem celotno državo, ki se že sicer vsak dan duši v nasilju. Čeprav naj bi Erdoganova vlada predlog o vpadu v Irak parlamentu poslala še danes, pa si je premislila in bo to storila šele prihodnji teden, saj se jutri začenja tridnevni praznik bajram v čast konca svetega muslimanskega meseca ramazana. V parlamentu ima sicer Erdoganova stranka močno večino, zato potrditev napada ni vprašljiva.
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je "prijateljsko" Turčijo posvaril, naj ne vstopi v Irak, saj bi to le še dodatno zapletlo tamkajšnje varnostne razmere.
