Iz Gazproma so sporočili, da je današnje opozorilo le zadnje dejanje v dolgo trajajočem sporu med Moskvo in Kijevom glede dostave ruskega zemeljskega plina. Pogajanja med sprtima stranema o dostavi plina, predvsem pa o načinu plačila, so potekala pretekli teden, vendar pa so se končala brez doseženega sporazuma.

Grožnje le manipulacija

V Ukrajini trdijo, da želi Gazprom z grožnjami EU odvrniti od pomoči Ukrajini pri obnovi njihovega sistema za tranzit ruskega plina v Evropo. S tem naj bi Moskva tako pritisnila na sedemindvajseterico, da bi podprla in investirala v ruska prizadevanja za izgradnjo alternativnih tranzitnih poti za dostavo plina Evropi – Južni tok preko Črnega morja oziroma Severni tok preko Baltika. Evropa iz Rusije dobi okrog četrtino vsega zemeljskega plina, 80 odstotkov ga prispe prek Ukrajine.

Neuspešna pogajanja
Ukrajina, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza še posebej prizadela, se je v pogajanjih zavzemala za odložitev plačila plina v višini do petih milijard evrov, kolikor potrebuje za plin, ki ga lahko shrani v svojih podzemnih zmogljivostih, a pri tem očitno ni bila uspešna.

Sicer pa je Rusija s podobno grožnjo nastopila že na vrhu EU-Rusija pretekli konec tedna v ruskem Habarovsku. Moskva je namreč od sedemindvajseterice zahtevala, da pomaga Ukrajini pri plačilu majskega računa za dobavljeni plin, da bi se s tem izognila morebitnim prekinitvam dobave plina v Evropo, kot se je to zgodilo v začetku letošnjega leta.

Spomin na zimo
V začetku letošnjega leta je Gazprom zaradi spora glede cene in ukrajinskega dolga prekinil dobavo zemeljskega plina Ukrajini, 7. januarja pa je zaradi domnevnih kraj plina v Ukrajini povsem prekinil dobavo preko ukrajinskega ozemlja.

S prekinitvijo oziroma močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se poleg držav zahodnega Balkana soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija.