Iz Gazproma so sporočili, da je današnje opozorilo le zadnje dejanje v dolgo trajajočem sporu
med Moskvo in Kijevom glede dostave ruskega zemeljskega plina. Pogajanja med sprtima stranema o
dostavi plina, predvsem pa o načinu plačila, so potekala pretekli teden, vendar pa so se končala
brez doseženega sporazuma.
Grožnje le manipulacija |
|
V Ukrajini trdijo, da želi Gazprom z grožnjami EU odvrniti od pomoči Ukrajini pri obnovi njihovega sistema za tranzit ruskega plina v Evropo. S tem naj bi Moskva tako pritisnila na sedemindvajseterico, da bi podprla in investirala v ruska prizadevanja za izgradnjo alternativnih tranzitnih poti za dostavo plina Evropi – Južni tok preko Črnega morja oziroma Severni tok preko Baltika. Evropa iz Rusije dobi okrog četrtino vsega zemeljskega plina, 80 odstotkov ga prispe prek Ukrajine. |
Ukrajina, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza še posebej prizadela, se je v pogajanjih zavzemala za odložitev plačila plina v višini do petih milijard evrov, kolikor potrebuje za plin, ki ga lahko shrani v svojih podzemnih zmogljivostih, a pri tem očitno ni bila uspešna.
Sicer pa je Rusija s podobno grožnjo nastopila že na vrhu EU-Rusija pretekli konec tedna v ruskem Habarovsku. Moskva je namreč od sedemindvajseterice zahtevala, da pomaga Ukrajini pri plačilu majskega računa za dobavljeni plin, da bi se s tem izognila morebitnim prekinitvam dobave plina v Evropo, kot se je to zgodilo v začetku letošnjega leta.
Spomin na zimo
V začetku letošnjega leta je Gazprom zaradi spora glede cene in ukrajinskega dolga prekinil dobavo zemeljskega plina Ukrajini, 7. januarja pa je zaradi domnevnih kraj plina v Ukrajini povsem prekinil dobavo preko ukrajinskega ozemlja.
S prekinitvijo oziroma močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se poleg držav zahodnega Balkana soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija.
