Poročilo z naslovom Okužbe zaradi odpornosti na zdravila: Grožnja naši gospodarski prihodnosti, raziskuje, kaj se bo zgodilo, če z antibiotiki in drugimi zdravili ne bomo mogli več zdraviti bolezni. Študija zajema obdobje med letoma 2017 in 2050.

Kot ugotavlja, je odpornost na mikrobe vse večja, tako da bi lahko v prihodnosti spet imeli več neozdravljivih nalezljivih bolezni. To bi zelo drago stalo države, do 28 milijonov ljudi pa bi do leta 2050 pahnilo v skrajno revščino. Najhuje prizadete bi bile najrevnejše države, še kaže študija.

Poročilo izpostavlja, da je svet trenutno na dobri poti, da do leta 2030 izkorenini skrajno revščino, ki je opredeljena kot življenje z manj kot 1,90 dolarja na dan, ter doseže cilj manj kot tri odstotke svetovnega prebivalstva v skrajni revščini. "Odpornost na antibiotike ogroža dosego tega cilja," opozarja študija.

"Zdaj vemo, da bo vse bolj razširjeni globalni problem odpornosti na antibiotike poguben za ljudi, živali, proizvodnjo hrane in svetovna gospodarstva, če nanj ne bomo odgovorili hitro, resno in na vzdržen način," je opozorila generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan.

Kot je dodala, dejstvo, da bo ta težava, če je ne bomo rešili, najhuje prizadela revne, kaže, da je treba vprašanje obravnavati kot ključno za razvoj.

Študija opozarja, da za odpornost na superbakterije ni preprostega odgovora, zato bo finančna kriza, ki jo bo to povzročilo, verjetno trajala dlje časa in ni pričakovati cikličnega okrevanja gospodarstva kot po finančnih krizah v preteklosti.

"Stroškov da ne bi ukrepali, si ne moremo privoščiti, še posebno ne v najrevnejših državah. Nujno moramo spremeniti smer, da se tej krizi izognemo," je poudaril predsednik skupine Svetovne banke Jim Yong Kim.

dezurni@zurnal24.si