Donald Trump, kot je poudarila Hillary Clinton, ima to navado, da "zaneti soseda proti sosedu", ravno tako, kot je to storil "zlobni diktator" Slobodan Milošević. Clintonova je šla še dlje; Trumpovo administracijo je označila za nenormalno in pri tem izpostavila, da lahko povzroči trajne škodljive posledice ameriškim institucijam.

"To smo videli v Bosni in Hercegovini, v Ruandi in tudi v drugih državah. Gre za države, v katerih so politični voditelji delovali ali še vedno delujejo izključno na podlagi osebnega interesa, osebne politične ideologije, pohlepa," je izpostavila Clintonova, ki je sicer nagovarjala predvsem ljudi, ki so v predsedniški kampanji podprli njeno kandidaturo.

Omenila je volitve in se pri tem spomnila tudi prejšnjih, ko je znotraj svoje stranke izgubila predsedniško nominacijo. "Tudi takrat ni bilo ravno zabavno izgubiti, ali zaradi Obame se nisem bala za prihodnost moje države, kot se to bojim zdaj."

Izmikanja vprašanjem

Medtem še vedno odmeva odločitv Donalda Trumpa za odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma. Državni sekretar ZDA Rex Tillerson je včeraj zagotovil, da bodo ZDA še naprej omejevale izpuste toplogrednih plinov ne glede na politično odločitev predsednika, drugi državni uradniki pa so se izmikali odgovoru na vprašanje, ali predsednik verjame v podnebne spremembe, poroča STA

V ameriški administraciji je več ljudi s Trumpom na čelu, ki zavračajo ugotovitve znanstvenikov, da so podnebne spremembe realnost, h kateri s svojimi dejavnostmi prispeva človek. Podnebne spremembe prinašajo nenormalno vreme in dvigajo gladino morja. Trump in njegovi ministri trdijo, da znanost glede tega ni enotna, nekateri priznavajo, da se podnebje spreminja, skoraj nihče pa noče priznati, da ima s tem kaj opraviti človek.

Med njimi je upravitelj Agencije za zaščito okolja Scott Pruit, ki je poleg ideologa Steva Bannona najbolj zaslužen za Trumpovo odločitev. V petek se je večkrat izognil odgovoru na vprašanje, ali njegov šef verjame v podnebne spremembe. Dejal je le, da so se odločali, ali je pariški sporazum dober za ZDA in ugotovili, da ni.

Pri tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj je bil izstop ZDA in sporazuma sploh potreben, saj gre za sporazum, ki državam daje proste roke, da si same zastavijo svoje lastne cilje in jih ne sili v nekaj, kar nočejo.

"To je ena najbolj neumnih in kratkovidnih odločitev v zgodovini ZDA. Trump se lahko umakne od sporazuma, ne more pa se umakniti od ozračja," je sporočil znanstvenik Joseph Alcamo, ki je sodeloval pri pogajanjih za pariški sporazum.

Za kaj je v resnici šlo pri Trumpovi odločitvi pa je v petek posredno pojasnil podpredsednik ZDA Mike Pence, ko je dejal, da ne razume, zakaj je levica tako nora na to podnebje. Republikanci torej podnebna vprašanja postavljajo kot boj med levico in desnico. Pariški sporazum je bil po njegovem mnenju narejen zato, da se bogastvo iz ZDA preseli v preostali svet.