Jack Harrison je bil le eden izmed množice sestreljenih zavezniških pilotov, ki so preostanek druge svetovne vojne preživljali v nemškem taborišču Stalag Luft III.

Okoliščine pobega
Leta 1943 je angleški pilot Roger Bushell organiziral veliki pobeg iz taborišča. Načrt je bil, da bodo izkopali tri predore, ki bodo vodili v gozd izven taborišča. Poimenovali so jih Tom, Dick in Harry. Predori so morali biti zelo globoki in za to so potrebovali tudi zračno črpalko, da se ne bi kopači zadušili.

Marca 1944 je bil Harry končan in vojaki so počakali na noč brez lune. Predor je bil sicer malo prekratek in 76 možem je uspelo zbežati, zadnjega pa so opazili nemški vojaki in ga ujeli. Tudi ostali niso dolgo uživali na svobodi, saj so razen treh vse ujeli. Petdeset so jih ustrelili, ostale pa poslali nazaj v taborišče. Med ustreljenimi je bil tudi organizator pobega, poveljnik Bushell.

Pazniki so mu prizanesli
Harrison se je pred vojno preživljal kot učitelj latinščine na akademiji Dornoch v britanskem  Sutherlandu, nato je bil kmalu vpoklican v kraljeve letalske sile (RAF), kjer je služil kot pilot. Sestreljen je bil že na prvi misiji v novembru leta 1942, nekaj mesecev zatem pa je pristal v omenjenem taborišču na poljski meji. Med dvesto zaporniki si je prislužil številko 98 in tudi mesto med zaporniki, ki so pripravljali veliki pobeg. Pobeg se je ponesrečil, vendar pa so Harrisonu nemški pazniki prizanesli.

Veteran je zadnja leta življenja preživel v domu za vojne veterane v britanskem kraju Bishopton. Umrl je pretekli petek. "Za večino je poosebljal vojnega junaka, nam je pomenil veliko več kot to," je dejala njegova hčerka Jane. "Bil je družinski človek, navdušen popotnik in izjemen atlet. Pogrešala ga bo cela družina, pozabila pa ga ne bo niti zgodovina," je še dodala.