Po letih napetih odnosov Evropska unija Turčijo vse bolj vidi kot del rešitve, ne več zgolj kot problem. Z napredovanjem pogajanj o miru v Ukrajini postaja vloga Ankare v povojni ureditvi, zlasti kot potencialne mirovne sile in vplivnega akterja v Črnem morju, za EU vse pomembnejša, piše Politico.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je zato obiskala Turčijo z namenom oživitve odnosov. Pred obiskom je poudarila, da bo mir v Ukrajini spremenil evropsko realnost, predvsem v črnomorski regiji, kjer bo Turčija "zelo pomemben partner". Dodala je, da priprava na mir in stabilnost v Evropi zahteva močno partnerstvo s Turčijo.

Turčija ima drugo največjo vojsko v Natu, strateški nadzor nad Bosporjem ter ključno vlogo v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Leta 2022 je sodelovala pri dogovoru o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, Ankara pa je izrazila tudi pripravljenost poslati mirovne enote v Ukrajino, če bo dosežen dogovor z Rusijo.

Foto: Epa Recep Tayyip Erdogan Kljub temu so odnosi z EU že leta v zatonu, predvsem zaradi demokratičnega nazadovanja in represije oblasti predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Pristopna pogajanja z EU so zamrznjena od leta 2018. Kosova je poudarila, da se Turčija oddaljuje od evropskih standardov pravne države in demokracije, hkrati pa izrazila upanje, da se okrepi njena civilna družba kot temelj zaupanja.

Kot simbolni korak zbliževanja so v Ankari podpisali dogovor med Evropsko investicijsko banko in Turčijo o 200 milijonih evrov posojil za projekte obnovljivih virov energije. Gre za prvi tovrstni dogovor po letu 2019, ko je EIB ustavila novo financiranje.

Niso zadovoljni zaradi novih evropskih trgovinskih sporazumov

Evropska komisija je obenem predstavila študijo o krepitvi prometnih, trgovinskih, energetskih in digitalnih povezav.

Za Ankaro pa to niso ključne zahteve. Najbolj si želi posodobitve carinske unije z EU iz leta 1995. Novi trgovinski sporazumi EU z Indijo in državami Mercosurja namreč Turčijo postavljajo v slabši položaj, saj mora odpreti trg brez enakih ugodnosti v zameno. Posodobitev carinske unije podpira celo zaprti istanbulski župan Ekrem İmamoğlu, ki je EU pozval k ukrepanju.

Oviro predstavljata predvsem Grčija in Ciper, ki nasprotujeta otoplitvi odnosov brez predhodnih korakov Ankare. Ciper zahteva dostop svojih ladij do turških pristanišč, česar Turčija zaradi nerešenega vprašanja Cipra ne priznava. Ankara je lani zavrnila kompromisni predlog, ki bi v zameno ponujal lažji vizumski režim za turške poslovneže.

Kljub temu bi lahko globalne geopolitične spremembe, tudi v ameriški politiki, znova zbližale EU in Turčijo. Turška veleposlanica pri EU je poudarila, da se svet hitro spreminja in da morajo temu slediti tudi odnosi med EU in Turčijo, katerih dolgoročni cilj ostaja članstvo v Uniji.

Čeprav ponovni zagon pristopnih pogajanj še ni na mizi, Marta Kos poudarja potrebo po "svežem pogledu" na odnose in po krepitvi zaupanja ter gospodarskega sodelovanja v obojestransko korist, še piše Politico. Kako uspešen je bil njen obisk, bomo izvedeli kmalu.

dezurni@styria-media.si