"Evropsko podnebje se hitro spreminja. To ni oddaljeno ali abstraktno tveganje," je dejal Ottmar Edenhofer, predsednik Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe.

Ker se planet segreva, ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave in suše, predstavljajo vse večjo grožnjo evropski družbi, gospodarstvu in ekosistemom. V zadnjih letih je v vročinskih valovih umrlo več deset tisoč Evropejcev. Toda prizadevanja EU za pripravo na sedanje in prihodnje vplive globalnega segrevanja so nezadostna in razdrobljena ter jim primanjkuje usklajene vizije, je opozoril Edenhofer.

"Evropski uniji primanjkuje skupno razumevanje, na kaj bi se morala kolektivno pripravljati, kar vodi do nedoslednih ocen podnebnih tveganj, ki pogosto spodkopavajo upravljanje tveganj" je dodal.

Proračun načrtovati okoli podnebnih sprememb

Po mnenju odbora bi se morala Evropa zaščititi ob predpostavki, da bo celina do leta 2100 za štiri stopinje Celzija toplejša kot v predindustrijskem obdobju. 

Poleg vzpostavitve skupne izhodiščne točke priprav odbor priporoča še štiri druge ukrepe za večjo odpornost Evrope na podnebne spremembe, od postavitve zavezujočih ciljev do predloga, da EU svoj proračun načrtuje okoli podnebnih tveganj.

Nasveti odbora, neodvisnega konzorcija višjih znanstvenikov, ki so po pravu EU zadolženi za izdajo smernic za podnebno politiko, se pogosto izkažejo za vplivne. Njegovo poročilo iz leta 2023, ki priporoča cilj zmanjšanja emisij za najmanj 90 odstotkov do leta 2040, je imelo veliko vlogo pri spodbujanju institucij EU, da to številko sprejmejo kot svoj cilj.

Foto: I'm weather/posnetek zaslona vročinski val vreme

Več kot tretjina prebivalstva regije se bo soočala s pomanjkanjem vode

Znanstveniki navajajo, da bodo suše v južni Evropi postale pogostejše in intenzivnejše, kolikor bolj bodo globalne temperature naraščale. Po podatkih Medvladnega panela Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) se bo več kot tretjina prebivalstva regije soočala s pomanjkanjem vode pri 2 °C globalnega segrevanja, medtem ko 3 °C ta delež podvoji. Omejevanje segrevanja omejuje to tveganje.

Za obvladovanje preostalega tveganja lahko države uvedejo prilagoditvene ukrepe, kot je spodbujanje kmetov k prehodu na suši odpornejše kulture ali upravljanje porabe vode. Čim hujše je segrevanje, tem večja je nevarnost, da se regije in gospodarski sektorji ne bodo več mogli prilagoditi.

Vse, kar ima EU trenutno, je nejasna strategija prilagajanja iz leta 2021. Večina držav EU ima nacionalne načrte prilagajanja ali zakone z relevantnimi elementi, vendar sta tako Evropska agencija za okolje kot Evropsko računsko sodišče opozorila, da se zakonodaja močno razlikuje po državah ter da nekatere strategije temeljijo na zastarelih znanstvenih spoznanjih.

Foto: Profimedia Suša

Evropa naj se pripravi na najhujši scenarij

To ni dovolj, pravi svetovalni odbor. Med petimi priporočili znanstveniki želijo, da EU razvije usklajeno vizijo s »sektorsko specifičnimi cilji prilagajanja, na primer za leto 2030 in 2040«, ter da najde načine za upravljanje naraščajočih gospodarskih stroškov podnebnih katastrof, na primer prek proračunskih in zavarovalnih mehanizmov.

To mora temeljiti na skupnem referenčnem scenariju, pravijo znanstveniki, pri čemer priporočajo, da se EU pripravi na globalno segrevanje med 2,8 °C in 3,3 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kar je v skladu s projekcijami, ki "implicirajo približno 4 °C segrevanja za Evropo", je dejal Edenhofer.

"Načelo previdnosti" zahteva, da se EU pripravi na ta scenarij in da prav tako "preizkusi odpornost" svojega načrtovanja na še višje scenarije segrevanja, je dejal Edenhofer, ob upoštevanju negotovosti glede globalnih prizadevanj za zmanjšanje emisij.

Preberite še: To je razlog, da se Slovenija segreva hitreje