To je razlog, da se Slovenija segreva hitreje

V tem tednu je Agencija RS za okolje (Arso) v Ljubljani predstavila podnebne in hidrološke značilnosti leta 2025. Kot smo pisali, so na tiskovni konferenci strokovnjaki opozorili, da se segrevanje podnebja nadaljuje tako na globalni ravni kot v Evropi in Sloveniji, pri čemer se nekateri trendi celo stopnjujejo. Več o tem TUKAJ.

Niz izjemno toplih mesecev

Klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik je pojasnil, da so bili v lanskem letu vsi meseci glede na dolgoletni merilni niz drugi ali tretji najtoplejši. "Nekje sredi leta 2023 se je začel niz izjemno toplih mesecev, ki je trajal skozi leto 2024 in se zaključil šele februarja ali marca lani," je dejal in dodal, da so bile takšne razmere poleg globalnega segrevanja povezane tudi z vplivom pojava El Niño.

Po njegovih besedah so bili najbolj izraziti temperaturni odkloni zaznani v začetku leta in še v spomladanskih mesecih, medtem ko sta bila poletje in jesen tretja najtoplejša, a so se odkloni proti koncu leta nekoliko zmanjšali. Ob tem je opozoril na razlike med segrevanjem kopnega in morja: "Kopno se v zadnjih desetletjih segreva precej hitreje kot morje." Kot je pojasnil, je segrevanje kopnega približno dvakrat hitrejše od segrevanja morja, saj se je od konca 19. stoletja v povprečju segrelo za okoli dve stopinji Celzija, medtem ko se je morje segrelo za približno eno stopinjo Celzija.

Saša Despot

Razmere po svetu so bile v letu 2025 sicer regionalno različne, vendar so nadpovprečno tople razmere prevladovale skoraj povsod. "Kar 91 odstotkov svetovnega površja je bilo nad povprečjem obdobja od 1991 do 2020," je opisal Vertačnik. Približno devet odstotkov prebivalstva je po njegovih navedbah živelo na območjih, kjer je bilo leto rekordno vroče, zlasti v vzhodnem delu Kitajske, v nekaterih delih osrednje in zahodne Azije ter tudi v Veliki Britaniji, kjer je bilo leto večinoma najtoplejše doslej. Ob tem je dodal, da so na posameznih območjih oceanov prav tako zabeležili rekordno visoke temperature, medtem ko rekordno hladnih razmer v celotnem merilnem nizu niso zaznali.

Posebnost lanskega leta je bila po njegovih besedah izjemna količina toplote, shranjene v oceanih. "Več kot 90 odstotkov toplote, ki nastane zaradi presežka toplogrednih plinov v ozračju, se uskladišči v oceanih," je poudaril in dodal, da se ti zaradi tega sčasoma segrevajo, kar je razvidno tudi iz dolgoletnih meritev.

Po njegovih besedah podatki kažejo na približno linearno segrevanje oceanov v zadnjih 20 do 30 letih, leto 2025 pa je izstopalo po največji dodani količini toplote, zlasti do globine 2000 metrov. "V enem samem letu se je v oceanih uskladiščilo približno 23 zetadžulov energije," je navedel in pojasnil, da gre za izjemno velike količine, saj to predstavlja približno 34-kratnik celotne letne porabe oziroma toplote, ki jo proizvede človeštvo.

Ob tem je opozoril, da je imelo kar 16 odstotkov oceanskih območij rekordno količino uskladiščene toplote. "Ta toplota je ključna zato, ker bo tudi v primeru, da bi se globalno segrevanje v ozračju ustavilo, še dolgo časa vzdrževala povišano temperaturo na površju Zemlje," je opisal. 

Zakaj se Evropa in Slovenija segrevata hitreje?

Leto 2025 je bilo v Evropi drugo ali tretje najtoplejše v celotnem merilnem obdobju. "Povprečna temperatura je bila dobro stopinjo Celzija nad zadnjim referenčnim obdobjem in že kar 2,6 stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo," je navedel Vertačnik. Ob tem je opozoril, da se Evropa kot celina še naprej segreva najhitreje med vsemi celinami in da Evropo verjetno kmalu čaka prvo leto, ko bo temperatura več kot tri stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.

Slovenija je bila po njegovih besedah v tem pogledu še nekoliko toplejša od evropskega povprečja. Kot je pojasnil ob predstavitvi podatkov, temperature v Sloveniji v zadnjih desetletjih vztrajno naraščajo, pri čemer se novi temperaturni rekordi pojavljajo vsakih nekaj let, čeprav posamezna leta vmes niso nujno izrazito izstopajoča. "Lansko leto sicer ni bilo rekordno toplo, je bil pa marec rekordno topel, več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem 30-letnega obdobja, kar predstavlja zelo velik odklon," je poudaril.

GRS Mojstrana

Najbolj izstopajoče tople razmere so bile po njegovih navedbah lani zaznane v severovzhodnem delu Evrope, predvsem v skandinavskih državah, v Rusiji ter ponekod v Alpah in na posameznih območjih južnega dela Evrope. Izjeme so bile le manjše regije, kot so Padska nižina, severne strani Alp in Karpati, medtem ko je bilo drugod občutno topleje od povprečja obdobja 1991–2020. "Približno takšne razmere, kot so bile lani, lahko pričakujemo tudi letos," je sklenil.

Na vprašanje, zakaj se Evropa segreva hitreje kot druge celine, je govorec pojasnil, da Evropa leži v geografskem pasu, ki se v splošnem segreva hitreje od globalnega povprečja. "Gre za zmerne in visoke severne zemljepisne širine, kjer so podnebne spremembe izrazitejše," je pojasnil.

Kot verjetno glavni razlog za hitro segrevanje Evrope je izpostavil tudi zmanjšanje onesnaženosti zraka v zadnjih desetletjih. "V Evropi se je močno zmanjšalo onesnaženje s trdnimi delci in sulfatnimi aerosoli, ki sicer delno blokirajo sončno sevanje in upočasnjujejo segrevanje površja," je dejal.

Na dodatno vprašanje, zakaj se Slovenija segreva še hitreje od evropskega povprečja, je odgovoril, da k temu prispeva več dejavnikov. "V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih zmanjšala količina poletnih padavin, zaradi česar so tla poleti bolj suha in se hitreje segrevajo," je pojasnil.

Kot drugi pomemben dejavnik je navedel zmanjšanje snežne odeje v hladnem delu leta. "Močno zmanjšanje snežne odeje dodatno pospešuje trend segrevanja, saj površje brez snega absorbira več toplote," je sklenil.

Sončna Slovenija

Katja Kozjek Mihelec, klimatologinja na Agenciji RS za okolje (Arso), je pojasnila, da se je leto 2025 uvrstilo med 30 najmanj namočenih let v obdobju od leta 1950 do danes. 

Po letnih časih je bila pomlad nadpovprečno namočena, zima in poletje podpovprečno, jesen pa količinsko primerljiva z dolgoletnim povprečjem. Najbolj je po količini padavin izstopal marec, ki je bil drugi najbolj namočen marec od leta 1950. "Marec je imel približno 130 odstotkov več padavin od običajnega povprečja," je pojasnila in dodala, da je bila predvsem južna polovica Slovenije v tem času izrazito namočena.

Povsem drugačna slika se je pokazala poleti. Junij je bil najbolj suh junij od leta 1950. "Poleg izrazite vročine smo se že v juniju soočili s sušnimi razmerami na večjem delu Slovenije," je navedla. Po njenih besedah bi ob nadaljevanju vročega in suhega vremena v juliju lahko prišlo do zelo hude suše, a so padavinski dogodki v nadaljevanju poletja te razmere omilili. Tudi december je bil izrazito suh in se je uvrstil med osem najbolj suhih decembrov od leta 1950.

Pri neurjih je izpostavila, da je pomlad minila brez hujših vremenskih ujm, medtem ko je 3. junija na Goričkem klestila debela, ponekod tudi do šest centimetrov velika toča, ki je povzročila obsežno gmotno škodo. To je bila največja zabeležena toča v letu 2025. Neurja z nalivi, ponekod tudi s točo in močnimi sunki vetra, so se nato pojavljala še od konca junija do začetka julija, v zadnji tretjini julija, na začetku avgusta ter ponovno od konca avgusta do sredine septembra.

Posebej je opozorila na izreden padavinski dogodek sredi novembra na območju Goriških brd in širšega območja Tolmina, kjer so na eni izmed postaj v 15 urah izmerili skoraj 250 milimetrov padavin. Dodala je, da so nekatere amaterske postaje podobno količino zabeležile v zgolj petih urah. Tako velika količina padavin v zelo kratkem času in v nenavadnem delu leta je povzročila hudo ujmo, obsežno gmotno škodo in sprožitev številnih zemeljskih plazov.

Saša Despot

Snežne razmere so bile po njenih besedah podobne večini zadnjih let in razmeroma skromne. V notranjosti Slovenije, predvsem po nižinah, je bilo malo dni s snežno odejo, ta pa je bila večinoma zelo tanka. "V Ljubljani smo imeli lani le dva dneva snežno odejo, debelo zgolj dva centimetra," je navedla. V sredogorju je bilo snega malo, v visokogorju pa so bile razmere nekoliko bližje običajnim, kar je pokazal tudi primer Kredarice, kjer je bila snežna odeja v začetku leta podpovprečna, od marca dalje pa večinoma v okviru povprečja.

Glede osončenosti je pojasnila, da je bilo leto 2025 po vsej Sloveniji nekoliko nadpovprečno sončno. Na ravni države so zabeležili približno sedem odstotkov več sončnega obsevanja kot običajno, pri čemer je bil jug Slovenije nekoliko bolj osončen, območje med Trnovskim gozdom in Kranjem pa rahlo podpovprečno. "Leto 2025 je bilo že sedmo zaporedno nadpovprečno osončeno leto," je sklenila.

Spremenjeni pretočni režimi

Hidrologinja na Agenciji RS za okolje Maja Koprivšek je pojasnila, da so bile reke po mesečni vodnatosti najbolj vodnate marca. "Sredi meseca so se reke razlivale na velikem delu države, predvsem na južni polovici Slovenije," je navedla, pri čemer pa intenzivnost poplav ni bila izrazita. Ob koncu marca se je ponovno razlivala tudi Krka, kar je prispevalo k temu, da je bila marčna vodnatost približno za tri četrtine večja od običajne.

Posebej je izpostavila razmere v alpskih porečjih. "V marcu so se mesečnim rekordom vodnatosti zelo približali pretoki rek v porečjih Alp, predvsem v porečjih Soče, Save Bohinjke in Savinje," je povedala. Po njenih besedah to kaže na spremenjene pretočne režime, saj alpske reke ob koncu zime in v začetku pomladi dosegajo višje pretoke kot v preteklosti, predvsem zato, ker večji delež padavin pade v obliki dežja in ne snega.

Poleg marca je bil nadpovprečno vodnat še januar, ko se je Vipava dvakrat razlivala. Na drugi strani sta bila najmanj vodnata meseca junij in december. "Gre tudi za meteorološko najbolj suha meseca," je poudarila in dodala, da po juniju povprečne vodnatosti niso več presegli.

Od junija dalje je bila vodnatost po njenih navedbah ves čas nekoliko podpovprečna, vendar brez večjih odstopanj. "Dolgotrajnejših sušnih razmer kljub temu nismo beležili," je dodala.

anja.scuka@styria-media.si