Sredi Ljubljane, pa kot da si na morju, je to normalno!?!?

Foto: Anže Petkovšek Rumenonogi galeb Foto: Anže Petkovšek Rumenonogi galeb Foto: Anže Petkovšek Rumenonogi galeb
V zadnjem času je v mestnih središčih mogoče opaziti povečano populacijo galebov. Večina je prepričana, da ta vrsta ptic večinoma živi ob morju, a v resnici ni tako.
Oglej si celoten članek

"Podnebne spremembe očitno delajo svoje. Na več lokacijah v Ljubljani sem v zadnjem času opazil večje število galebov. Ali niso galebi značilni le za Obalo? Prav zanimivo jih je bilo videti v Ljubljani, kjer so pričarali povsem morsko atmosfero," se je na naš medij presenečno obrnil bralec.

Ljubljana Mladi zavzeli Cankarjevo ulico, prebivalci besni!

Na presenečnje mnogih pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pojasnujejo, da gre pri naseljevanju ptic v mestnem okolju za povsem naraven proces, ki najverjetneje ni povezan s podnebnimi spremembami. "Rumenonogi galeb (Larus michahellis) je res prvotno morska oziroma obalna vrsta, vendar se danes pojavlja tudi ponekod v notranjosti Evrope," pove Urša Koce iz DOPPS. 

V osrednjem delu Slovenije se galebi pojavljajo bolj ali manj preko celega leta, najštevilčnejši pa so prav v zimskem času. Četudi smo jih vajeni videvati bolj na Obali, torej ni nenavadno, da so se naselili drugod po državi. Galebi so namreč izjemno prilagodljive ptice, urbana okolja pa jim nudijo dobre pogoje za razmnoževanje oziroma gnezdenje, prehranjevanje in počivanje.

Foto: Anže Petkovšek Rumenonogi galeb "Populacija rumenonogega galeba v Evropi se je po letu 1975 povečala in razširila zaradi prenehanja množičnega ubijanja in nabiranja njihovih jajc. Obenem pa je njegovo kolonizacijo celine pospešila še urbanizacija, saj mestne stavbe posnemajo njegov naravni življenjski prostor. Kot prehranski oportunist se je prilagodil na raznovrstne prehranske vire v urbaniziranih območjih, predvsem na deponije odpadkov, kot ribojeda vrsta pa tudi na prehranjevanje v celinskih vodah, npr. v akumulacijah, kot je denimo Ptujsko jezero," razloži strokovnjakinja.

Rumenonogi galebi, ki so sicer res najbolj razširjeni ob morju, so v slovenski prestolnici prisotni že več kot dve desetletji. Prvič so jih opazili proti koncu 90. let. Od takrat so postal vse pogostejši celoletni gost, vrsta pa je v prestolnici zelo verjetno pričela gnezditi okoli leta 2005. V preteklosti so bili največkrat videni na strešnih prodnatih terasah visokih stolpnic oziroma drugih objektov s prodnato streho v centru mesta in na območju Bežigrada ter Viča. V večjem številu jih lahko opazujemo tudi na okoliških poljih, kjer se prehranjujejo.

Največje slovensko mesto jim je zlasti izven gnezditvene sezone zanimivo zaradi večjega števila smetišč, ki jim predstavljajo pomemben vir hrane. Galebi namreč spadajo med vsejedce, hranijo pa se z raznovrstnimi nevretenčarji, njihovimi ličinkami, semeni, mrhovino, ribami, glodavci in podobno. Na smetiščih jih lahko pogosto opazimo v mešanih jatah z drugimi vrstami galebov in osebki različnih starosti. 

V Ljubljani se očitno počutijo zelo dobro, saj v zadnjih letih tu skrbijo tudi za svoj naraščaj. Zavetje pred plenilci najpogosteje najdejo na večjih poslovnih oz. večstanovanjskih stavb z ravnimi strehami, posutimi s prodom, ki posnemajo njihov naravni oz. prvotni življenjski prostor, kot so manjši neposeljeni otoki in obalna območja z golimi ali borno poraslimi tlemi.

Trenutno poznamo 54 vrst galebov, v Sloveniji so jih strokovnjaki do sedaj zaznali 14, pri čemer imajo tri izmed njih tudi status gnezdilke. Rečni galeb (Larus ridibundus) je zelo redek gnezdilec v Sloveniji na majhnem številu lokacij. Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) v Sloveniji gnezdi le na Ptujskem jezeru na reki Dravi. Rumenonogi galeb (Larus michahellis) je v Sloveniji najbolj številen na obali, koloniziral pa je tudi osrednjo in severovzhodno Slovenijo. Večina gnezdi ob morskih obalah, vendar je mnogo vrst tudi celinskih in gnezdijo ob sladkovodnih tekočih ali stoječih vodah.  

Slovenska prestolnica ni edino urbano okolje, kjer jih lahko opazimo. Leta 1999 so gnezdenje galebov opazili že v Sežani, leta 2012 v Mariboru, kjer gnezdijo vsako leto, prav tako jih lahko srečamo v Celju, Domžalah, Kranju, Izoli in Kopru. 

Jih je res vedno več?

Če pri naseljevanju galebov torej ne gre za nov pojav, zakaj imajo potem ljudje občutek, da jih je v mestnih središčih vedno več? Kot pojasnjujejo sogovorniki iz Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, je občutek, ali je v nekem okolju prišlo do povečane prisotnosti določenih vrst, zelo subjektiven in je povezan tudi z zaznavanjem posameznika.

Foto: Anže Petkovšek Rumenonogi galeb Dejstvo pa je, da se je populacija galebov v nekaterih krajih po Sloveniji v zadnjih desetletjih povečala. Pri DOPPS ocenjujejo, da je danes gnezdeča populacija v prestolnici med 5 do 15 parov, v središču mesta je bilo leta 2022 znanih pet gnezdišč.

Ob tem dodajajo, da njihova pojavnost ne predstavlja nobene grožnje drugim mestnim pticam in okolju. Ravno nasprotno: njihovo gnezdenje je v mestnih okoliših smatrano kot pozitivno, saj predstavljajo naravne čistilce človeških odpadkov na smetiščih.

intervju Priznana biologinja: "Vprašanje je, kdo je tu bolj škodljiv."

Ker pa se galebi v mestnih okoliših naseljujejo na terasah in visokih strehah, previdnost med delom, če je v neposredni bližini galebje gnezdo, ni odveč. Galebi tako kot druge živalske vrste v času gnezdenja namreč odločno branijo svoje gnezdo in mladiče. Čeprav jih ljudje pogosto označijo kot nasilne živali, ornitologi to ovržejo. Pravijo, da postanejo napadalni le, če je ogroženo njihovo gnezdo. Na MOL omenijo, da se to v Ljubljani zgodi enkrat do največ dvakrat letno. Pogosteje pa so najdejo primeri meščanov, ki jih njihovo jutranje oglašanje moti, saj naj bi bili preglasni.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 13

  • 14:53 4. April 2024.

    Galebi so na reki Savi (Tomačevo) nekaj povsem normalnega - vsak dan. Desetletja. Tudi škržati se pojavijo tu in tam. …

  • 08:12 3. April 2024.

    Ni turistov pri njih,pa oni pridejo k nam zaradi hrane seveda

  • 22:06 17. Marec 2024.

    Pridih botra Balkana Zokija!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.