Popotnik
11419 ogledov

To je po mnenju direktorice Turizma Ljubljana najlepši kotiček v mestu

Ljubljana
1/6
Profimedia
Z direktorico zavoda Turizem Ljubljana smo se pogovarjali o prihodnosti turizma v Ljubljani, izzivih in ovirah, ter posledicah, ki jih je epidemija prinesla.

Direktorica Zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek, ki se ji izteka drugi mandat, nas je kljub obilici dela zaradi prazničnega dogajanja v prestolnici sprejela v svoje prostore na Krekovem trgu. 

Petra Stušek | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

V zadnjih letih so Ljubljano s sodelavci postavili trdno na svetovni zemljevid in jo uspešno predstavili kot destinacijo, vredno obiska. Ker lahko turizem poleg vseh pozitivnih stvari za seboj potegne tudi tiste manj prijetne, se ob tem vselej drži načela: "Glavna stvar turizma je produkt dobro predstaviti, ob tem pa ne povzročati škode, ter nekaj dati nazaj skupnosti."

Na čelu zavoda ste že od leta 2014. Kako ocenjujete svoje delo v tem času? Na kaj ste najbolj ponosni?

Stalno počnemo toliko stvari, da sploh nisem imela časa za retrospektivo. Največji dosežek za nazaj so zagotovo vse nagrade in priznanja.

Glede na steno v vaših prostorih, lahko vidimo, da se je teh v zadnjih letih nabralo res veliko …

Petra Stušek | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Tako je. Nagrade so dejansko odraz in posledica našega dela in ne obratno. Res smo naredili ogromno, saj mi sploh še ni uspelo zajeti sape in pogledati nazaj. Turistično ponudbo v Ljubljani smo nadgradili, povezali številne turistične ponudnike in akterje na destinaciji, ter razvili cel kup novih, unikatnih turističnih produktov. Prav tako smo okrepili naše delovanje v celotni regiji in Ljubljano uveljavili na mednarodni ravni. Najbolj sem ponosna na izobraževanje celotnega tima.

Ljubljana izjemno Popotnik Popotniki s celega sveta jasni: Najboljša je Ljubljana!

Prav tako se je v tem času zelo razvila tudi Ljubljana. Njena podoba se je korenito spremenila. Kako kot domačinka gledate na to?

Ljubljana je zame od nekdaj fantastična. Ker imam vpogled v celotno zadevo, vem, da nimamo prekomernega turizma. Prihodki z naslova turizma poleg atmosfere prinašajo tudi ogromno služb, možnost obstoja manjših trgovinc in razvoj manjših delov mesta, ki jih spreminjamo v kulturne četrti. Prav tako se je na račun turizma nadgradila infrastruktura.

Turizem prinaša več prednosti kot slabosti. Kljub temu se zavedamo, da ima vsaka stvar dve plati. Ko smo pred dvema mesecema med domačini opravili raziskavo o (ne)zadovoljstvu turizma, me je rezultat zelo presenetil. Ko smo jih povprašali o negativni konotaciji v povezavi s turizmom. Odgovorili so, da jih najbolj motijo gneča, prevelika masa ljudi in prenasičenost. Pri pozitivnih plateh so izpostavili prav to. Povedati moram, da več kot 60 % prebivalcev centra prepoznava pozitivne lastnosti turizma. Ko smo jih povprašali, ali bi se zaradi turizma odselili, jih je večina odgovorila nikalno. To so torej realne ocene, ki jih dobimo na terenu. Seveda pa je treba skrbeti za to, da se kljub gneči po mestu lahko voziš s kolesom.

Ljubljanski grad Popotnik Zato so meščani in meščanke Ljubljane v veliki prednosti

Kot domačinka vidim več pozitivnih plati; razvijajo se kolesarske steze, infrastruktura in več imamo površin, namenjenih javnim prireditvam. Vse omenjeno pozitivno vpliva na nas, domačine.

Ne smemo pa zanemariti niti negativnih plati. To pomeni, da je na relativno majhnem prostoru toliko ljudi, da se pojavlja problematika kratkoročne oddaje stanovanj. To bomo morali urediti tako na mestnem kot tudi na državnem nivoju. Treba je iskati ravnovesje in dodatne rešitve.

turisti | Avtor: Saša Despot Saša Despot
V Ljubljani smo bili vedno pozorni na organsko rast turizma in usmerjanje tokov. Nikoli ni šlo za 'disneylandski' turizem. Radi izpostavljamo našo dediščino in kulturo, zato tokove usmerjamo iz centra. Prav tako organiziramo enodnevne izlete po Sloveniji, pri čemer poskrbimo, da nočitev vseeno opravijo v Ljubljani.  Vse to so naši strateški pristopi, h katerim so striktno zavezani.

Pred časom smo med poletnimi meseci opravili raziskavo, kjer smo s pomočjo našega največjega operaterja preverili, kdo je na spletu v tistem času objavil največ fotografij iz Ljubljane. Presenetljivo, ali pa tudi ne, so 'zmagali' Slovenci. Teh je bilo 80%. To smo storili še pred epidemijo, ko je v medijih krožil podatek, da se pri nas nahajal preveč turistov. Realnost je takšna, da delamo gnečo Slovenci. Seveda v pozitivnem smislu. Očitno imamo zelo radi svoje glavno mesto (smeh).

Ljubljana je v zadnjih desetih letih res naredila ogromen preskok na področju turizma. Po drugi domačini menijo, da je nanje malo pozabila. V javnosti je prisoten pojem gentriifikacije, kar pomeni, da so se številni prebivalci morali preseliti iz centra mesta. Kako zaščititi pravice prebivalcev do mesta?

To ni res. Statistični podatki kažejo, da se številke prej in sedaj živečih prebivalcev v centru mesta niso bistveno spremenile. Ti so vezani še na čas pred epidemijo, nismo jih posodabljali. Smo pa ugotovili, da je upadlo število nastanitev, ki se oglašujejo na platformah za kratkoročno oddajanje.

Ljubljana brez turistov Slovenija Popotnik Iz središča Ljubljane so izgnali ljudi, ki nimajo dovolj denarja

Naša želja je potrditev zakona, ki bi urejal kratkoročno oddajanje in definiral, za koliko časa oddajati, kje oddajati ... To bi na lokalni ravni omogočilo regulacijo problema. Le na ta način bi tudi domačini lahko prišli do določenih nepremičnin.

Poleg slabše dostopnosti so različne namestitvene platforme vplivale na cene nepremičnin na trgu. Kako se lotiti omenjene problematike?

Res je, da trg velikokrat določi, kako naj bi stvari potekale. V lokalnem okolju smo dolžni poskrbeti najprej za lokalno prebivalstvo in šele nato za obiskovalce. Prav mi, 'lokalci', smo najboljši ambasadorji; če bomo srečni in zadovoljni mi, ki tu živimo, bodo obiskovalci še toliko bolj.

Pred epidemijo je bilo v poletnih mesecih skoraj nemogoče slišati domač jezik, domačini so se počutili odveč, nekateri pa so bili zaradi tega že malo nestrpni. To vse meče slabo luč na celotno mesto, kajne?

Da, res je. Najslabše je, da se tisti, ki kratkoročno oddajajo na črno, ne zavedajo, da ni nobenega pregleda nad tem, kdo v namestitev pride. Varnost je tako pod vprašajem. Nenazadnje je tudi taksa, ki jo gost ob obisku plača, domačinom povrnjena. Taksa je namensko sredstvo, določeno z zakonom, ki se vrne v turizem; bodisi s promocijo doma in v tujini, organiziranjem nove turistične ponudbe in enodnevnih izletov, ki razbremenijo center …

turisti | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Pomembno je torej, da najprej poskrbimo za lokalno prebivalstvo, in to ne le na deklarativni ravni. To se dogaja na marsikateri destinaciji. Vendar pa imamo mi že od samega začetka v mislih tudi 'lokalce'. Seveda je to odvisno tudi od percepcije ljudi. Želimo jih usmeriti v določeno smer, a če se ob tem počutijo utesnjeni, je treba tudi to upoštevati in si pred tem ne zatiskati oči.

Kaj pa z zaščito ostalih pravic prebivalcev do mesta? Turizem lahko vpliva tako na varnost v mestu kot na onesnaženost.

Snaga | Avtor: Anže Petkovšek Delavec Snage in smetarski tovornjak. Anže Petkovšek
Povečanemu številu turistov v zadnjem letu se je primerno odzvala komunala, ki drugače in večkrat dnevno pobira odpadke. Onesnaženja v Ljubljani ni, sploh pa ne na račun turizma. Mestne službe se dejansko odzivajo na večje povpraševanje. Tudi sami se odzivamo, da pripeljemo različne strokovnjake. Trudimo se, da se namestitvene kapacitete in znamenitosti certificirajo. Ti tako pridobijo razumevanje, kako pravilno delovati z odpadki, vodo, kako opravljati z ostalimi povečanimi aktivnostmi. Hkrati to pomeni tudi vzpostavljanje standardov, ki domačinom omogočajo kvalitetnejše bivanje.

Pogosto se na pamet govori o kopičenju problemov, ki naj jih ne bi nihče naslavljal. A to ne drži. Razpolagamo z različnimi definicijami, kaj pomeni prekomerni turizem. Mi smo še vedno na repu lestvice v Evropi.

Radi poudarjate, da je Ljubljana mesto z zeleno dušo. Na kakšen način si jo prizadevate ohraniti?

Prepričana sem, da bomo njeno zeleno dušo obdržali, saj je to del njenega DNK-ja in jo mi, kot domačini, zahtevamo. Sicer obstaja tveganje, ki se ga moramo zavedati in ga tudi stalno naslavljati. Na državni ravni je bilo do epidemije 13% BDP z naslova turizma, v Ljubljani je bil ta odstotek še višji. To ni tako nezanemarljivo.

Petra Stušek | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Zato je ena izmed glavnih nalog Turizma Ljubljana, da na različnih nivojih stalno izobražujemo, spodbujamo ter kontroliramo kvaliteto in prav tako razvijamo in ne le promoviramo. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do katastrofe. Morda bi lahko z vidika promocije naredili dober posel in privabili ogromno ljudi, a kaj ko na destinaciji tega ni bi mogli obvladati.

Kaj bi morala Ljubljana ponuditi, da bi bila med obiskovalci še bolj priljubljena in prepoznavna?

turisti Ljubljana reportaža | Avtor: Žurnal24 Žurnal24
Tega ne potrebujemo. Mi si želimo, da ljudje, ki pridejo sem, hočejo tu ostati dlje in več potrošiti. Ne govorimo le o gostih z dodano vrednostjo. Zakaj bi imel nekdo večjo dodano vrednost kot drugi? Vsak, ki pride sem, je zaželen. Na nas je, da mu znamo ponuditi nekaj, za kar bo želel potrošiti svoj zadnji cent in zaradi česar se bo vrnil domov z res dobrimi občutki. Ključno je, da bo želel potrošiti denar, ne glede na to, koliko ga ima. Na koncu koncev bo on naš ambasador.

Zasledujemo goste, ki se vračajo, zato moramo vedno znova delati na kvaliteti ponudbe in jo stalno osveževati. V prvem planu ni podiranje rekordov nočitev. To sicer je pokazatelj uspešnosti, vendar ni najpomembnejši. Raje se vprašajmo; koliko je gost potrošil, kaj hoče videti, koliko naših kulturnih institucij je obiskal, in kaj dejansko ve?

Ljubljana se rada predstavlja kot butična destinacija. Pa je res tako? Zdi se, da je postala butična le za njene prebivalce.

Definicija butika je, da imamo omejeno število polic in ponudbo, ki je kvalitetna. Število polic je omejeno. Na ta način pristopamo tudi pri gradnji turistične ponudbe, različnih vrst vodenj, paketov, doživetij. Naš namen je goste privabiti nazaj in jim ponuditi vselej kaj novega. Butična ponudba ni enaka masovni ponudbi. Mi po nobenem parametru niti ne moremo biti masovna destinacija, saj imamo omejeno število namestitvenih kapacitet ter prihodov. Nujno bi bilo treba izboljšati železniške in letalske povezave. Sprva želimo graditi predvsem na razumevanju, kaj butični pristop sploh pomeni.

V ta namen so verjetno tudi bili zgrajeni luksuzni hoteli. Kako jim gre?

Trenutno imamo 60% zasedenost, kar je za mestno destinacijo ogromno.

Zakaj pa ima hotel Intercontinental na platformi Kuponko.si ponudbo za wellnes razvajanje?

Podatki potrjujejo, da so tudi luksuzni hoteli nadpovprečno zasedeni. Goste jim pripeljejo tuje verige, vendar ti niso taki, da bi se zadrževali znotraj hotela. Verjetno želijo s ponudbo na platformi pritegniti tudi domačine.

Ljubljana je v zadnjih letih nizala rekord za rekordom. Na primeru epidemije Covid-19 smo se prepričali da je vsega lepega lahko hitro konec. Vam je epidemija na kakršen koli način spremenila načrte, ali vam morda ponudila odkritje nove strategije?

V resnici ne. Bili smo ravno v procesu nastajanja nove strategije, ki smo ga zaradi epidemije zamaknili za eno leto. Znašli smo se v povsem novi situaciji, ki je ni poznal nihče na svetu. Kasneje smo ugotovili, da osnov, na katerih smo gradili že prej, ne potrebujemo spreminjati. Zasledovali smo kvaliteto, trajnost, daljšanje dobe, višjo potrošnjo, kvalitetna doživetja, izpostavljanje našega DNK. Po epidemiji se je izkazalo, da smo izbrali pravo pot, ki je šla z roko v roki s povpraševanjem.

turisti Popotnik To so stvari, ki so v Ljubljani najbolj navdušile turiste

Prve mesece po epidemiji se je potrošnja povišala za 35%, kar je bilo veliko več od inflacije. Gostje si želijo v Ljubljani veliko več potrošiti, prav tako se je podaljšala doba bivanja. Ne vemo, kako bo v prihodnosti, saj je veliko ljudi zapravilo svoje prihranke. Energetska kriza poraja novo negotovost.

Kaj pa glede domačih gostov? Turistični boni so nakazali, da je zanje Ljubljana zanimiva v smislu nočitve.

Res je. Pred epidemijo je bilo v Ljubljani 90% tujskega turizma, kar lahko merimo s pomočjo realizacije nočitev. Seveda so v Ljubljano prihajali tudi domači gosti, a tukaj niso prespali. Turistični delavci smo bolj sistematično pristopili z informiranjem domačih gostov. V Ljubljani smo odprli nove, manj znanje kotičke. Bistveno nam je, da tudi Slovenci sprejmejo Ljubljano kot t. i. citybreak destinacijo.

Ljubljana | Avtor: Andrej Tarfila Andrej Tarfila

Za konec me zanima, kateri je vaš najljubši kotiček v Ljubljani?

Imam jih več. Posebej blizu so mi zeleni deli Ljubljane, denimo Šmarna gora, ki jo obiščem vsako jutro, a iz manj poznanih smeri. Teh je sicer kar 20, a večina tega sploh ne ve. Prav tako imam rada Rašico, pogosto pa grem tudi na del nad Šentvidom.

Kateri kotiček, ki domačinom ni poznan, bi priporočili za obisk?

Pred epidemijo bi izpostavila del od Janč naprej, vendar je korona to precej spremenila. Epidemija je povzročila, da smo domačini dosti bolje odkrili svoje mesto. Na nas pa je, da tega ne pozabimo. Naj omenim, da je vzhodni del Ljubljane zelo bogat in zanimiv za raziskovanje. Meni je eden najljubših in bolj skrivnostnih.

Visit Ljubljana Popotnik Vau, to so v Ljubljani pripravili za najmlajše
Komentarjev 4
  • Grof 10:51 08.januar 2023.

    Čim več Fulmmerjev, je skarni čas, da se vrnejo za domača ognjišča, bo Ljubljana bolj zdrava, čista in nobenih vrst v zdravstvu, ki cugajo mošnje Loredanu

  • Friderik1950 07:32 08.januar 2023.

    Objavljena številka gostov, ki so v decembru obiskali Ljubljano se mi zdi gromozanska, pri tem pa ne razumem, kaj so sploh prišli gledati. Kanal Ljubljanice, muzej in umetnostno galerijo, pa smo že skoraj končali, no ja morda še ZOO. Primerjam ...prikaži večam še z Mariborom, kjer tudi prektično razen naštetega ni kaj posebno turistično privlačnega, le da je reka tu dosti širša, ZOO pa si je pač potrebno piskati po lokalih. Tako, da ne vem.

  • Fulmmer 00:16 08.januar 2023.

    Pred par leti sem se odselil iz LJ, sedaj mi je žal da se nisem že prej......

Sorodne novice