Marsikje ga že imajo, v Sloveniji pa dve leti poslušamo le obljube

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Ministrstvo ga je obljubljalo že pred dvema letoma, očitno je ostalo le pri obljubah.
Oglej si celoten članek

Proizvodnja plastike po vsem svetu še vedno narašča, pri čemer je najbolj problematično, da je kar 99 % dobimo iz fosilnih virov, kot so nafta, zemeljski plin in premog. Še bolj pa v oči bode podatek, da se plastike globalno reciklira manj kot 10 %. Po podatkih Agencije RS za okolje je leta 2021 v Sloveniji nastalo 282.463 ton odpadne embalaže, kar je skoraj 14 % več kot leta 2020, ko je v Sloveniji nastalo 248.415 ton odpadne embalaže.

Pozor! Velike skrbi zaradi novih ugotovitev, kaj vsebuje voda v plastenkah

Med najpogostejše plastične odpadke že vrsto let veljajo plastenke, Slovenija pri tem ni nobena izjema. V analizi ravnanja s plastenkami pijač, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ocenjujejo, da je bilo v letu 2019 v Sloveniji danih v promet približno 319 milijonov plastenk pijač ter mleka in mlečnih izdelkov. Posledično je nastalo za okoli 10.014 ton odpadnih plastenk.

Po ocenah Eko kroga letno v Sloveniji več kot sto milijonov plastenk ne recikliramo, zato končajo v naravi, v sežigu ali na odlagališčih. Mnogi menijo, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo pri nas v razsulu. Čeprav bi ga morali financirati proizvajalci izdelkov, za odvoz kupov odpadne embalaže državljani vsako leto plačamo več milijonov evrov. Velik del plastike, ki jo odvržemo v zabojnike za ločeno zbiranje, pa tudi izvozimo. 

Foto: GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva neprevzeta komunalna odpadna embalaža smeti odpadki V želji zmanjševanja vpliva plastike na okolje je ključno prav recikliranje izdelkov in embalaže. Na ta način ohranjamo naravne vire, delo in energijo, ki je bila potrebna za njihovo izdelavo iz primarnih surovin ter znižuje emisije toplogrednih plinov. 

Z recikliranjem pločevinke se prihrani kar 95 % energije. Še več energije in emisij se ohrani s povratno embalažo. Povratna steklenica povzroči 70 % manj emisij CO2 od izdelave nove plastenke, 57 % manj od nove pločevinke in 85 % manj od steklenice za enkratno uporabo. 

S tem namenom je Evropska unija že pred nekaj leti v svoje strategije, programe in zakonodajo vgradila zahteve ter ukrepe, s katerimi želi zmanjšati onesnaževanje s plastiko. Prizadevajo si, da bi se do leta 2030 recikliralo 55 % odpadne plastične embalaže. 
Za primerjavo: do sedaj je bil ta cilj 22,5 % recikliranje. Kje je Slovenija? Čeprav smo v naši državi poročali o približno 60 odstotkov reciklirane plastične embalaže, se dejanska številka po nekaterih ocenah giblje med 30 in 35 odstotkov. 

Foto: Anže Petkovšek Zabojniki Snage za odpadke Tudi na ravni EU ocenjujejo, da so podobno ohlapen način poročanja uporabljale nekatere druge države. S tem razlogom so spremenili način izračunavanja deležev recikliranja. Zdaj se vsa količina embalaže, ki je bila zbrana ločeno, še prikazuje kot reciklirana. V prihodnje pa bodo upoštevane izključno količine, ki bodo tudi dejansko dostavljene reciklerjem. 

Na ravni EU je bila prav tako sprejeta direktiva SUP, ki se med plastičnimi odpadki za enkratno uporabo dotika tudi plastenk. Ta veleva, da bo do leta 2025 treba ločeno zbrati 77 % plastenk, do leta 2029 pa že 90 %. Nove plastenke bodo od leta 2025 morale vsebovati najmanj 25 % reciklirane plastike, do leta 2030 pa 30 %. 

Je rešitev kavcijski sistem?

Številne evropske države so zato že pred nekaj časa stopile v akcijo in uvedle nekatere spremembe na področju ravnanja s plastično embalažo. Za najbolj uspešnega se je izkazal t. i. kavcijski sistem, ki najbolj učinkovito omogoča doseganje vseh zastavljenih ciljev. Sistem spodbuja, da potrošniki plačajo kavcijo, ki se jim ob vrnitvi embalaže ali izdelka vrne.

Foto: Profimedia vračanje plastenk Države, ki so ga uvedle, ločeno zberejo 85 – 95 % plastenk. Prav tako se preko njega zbere več materiala, ki je dovolj čist za recikliranje v novo embalažo za hrano in pijače. Ločevanje iz zabojnikov za odpadno embalažo ali celo mešanih odpadkov namreč ponavadi ne zagotavlja primerne čistosti, zato se zbran material lahko reciklira samo v material nižje kvalitete. Ključne prednosti tega sistema so tudi preglednost, velik delež zbrane in reciklirane embalaže ter, kot že omenjeno, njena visoka vrednost na trgu. 

Pri okoljevarstvenih organizacijah se že nekaj let zavzemajo, da bi tak sistem, ki je razvit že v petnajstih evropskih državah – s februarjem so ga vpeljali še na Irskem –, uvedli tudi pri nas. Tovrstni sistem je v Sloveniji sicer že vzpostavljen, vendar zgolj za povratno stekleno embalažo in še to v precej manjši meri kot v preteklosti.

Uvajamo nov sistem V Sloveniji kmalu kot na Hrvaškem, v trgovine bomo vračali plastenke

Med najglasnejše pobudnike ideje, da bi sistem v Sloveniji razširili tudi na plastično embalažo, sodi organizacija Eko krog, kjer so zagnali kampanjo za uvedbo kavcijskega sistema "Zaprimo krog". Uvedbe kavcijskega sistema si želijo zaradi okoljskih prednosti, kot so manj smetenja, manj porabe naravnih virov in energije ter manj emisij. Sistem je namenjen zbiranju embalaže pijač, ki v povprečju zasede 40 % volumna v zabojnikih. "S kavcijskim sistemom se torej na relativno preprost in preverjeno učinkovit način rešuje del odpadne embalaže, za katero proizvajalci in trgovci prevzamejo polno finančno in organizacijsko odgovornost," pojasnijo. 

Foto: Profimedia vračanje plastenk Ob tem so kritični, da se o njegovi uvedbi v Sloveniji pogovarjamo že več kot dve leti, a se od takrat ni kaj dosti spremenilo. "V tem času, ko se mi pogovarjamo, so ga uvedli že v petih državah EU: Slovaška, Latvija, Malta, Romunija, Madžarska. Do leta 2025 ga bodo imeli še v treh, med njimi tudi v Avstriji. Takrat bo torej deloval v naših treh sosednjih državah. Na Švedskem ga imajo že 40 let. Vsem evropskim kavcijskim sistemom je skupno to, da reciklirajo bistveno več embalaže pijač; med 88 % in 98 %. Takšnih rezultatov brez kavcijskega sistema ne dosega nihče," so jasni.

Pri okoljevarstveni organizaciji menijo, da bi se na velikost in poseljenost Slovenije lahko zgledovali po kavcijskih sistemih v baltskih državah, glede na ekonomske razmere tudi po Slovaški. "Ta je sistem uvedla pred samo dvema letoma, očitno tako uspešno, da zbere že 93 % plastenk in pločevink," primer dobre prakse izpostavijo pri Eko krogu.

Omenjenemu sistemu so naklonjeni tudi številni Slovenci, kar potrjuje spletna anketa, ki jo je ob koncu lanskega novembra izvedla Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Kar 81 odstotkov sodelujočih od 1200 vprašanih potrošnikov v anketi pravi, da bi sistem kavcije zagotovo uporabljalo, 14 odstotkov pa pravi, da bi tak sistem uporabljali zelo verjetno.

Več kot 90 % Velika večina Slovencev bi to uvedla čim prej

Vse je v rokah politikov

Ali bomo kavcijski sistem v Sloveniji sploh dobili, oziroma kakšen bo, bo v veliki meri odvisno od odločitev politike. "Vzpostavitev kavcijskega sistema je tudi del koalicijskega dogovora sedanje vlade na področju ravnanja z odpadki, a se bojimo, da so parcialni interesi komunalnega gospodarstva naleteli na odprta ušesa dela politike," menijo pri Eko krogu.

Dodajo, da kavcijskemu sistemu nasprotuje predvsem Zbornica komunalnega gospodarstva in nekatere embalažne družbe, češ da ta posega v njihov profitno naravnan poslovni model. Moti jih, da se namesto argumentiranega pogovora poslužujejo zavajanja in so med stroške delovanja kavcijskega sistema, ki naj bi jih plačala gospodinjstva, vključili kavcije. 

Poudarijo, da vzpostavitev in delovanje kavcijskega sistema gospodinjstev ne stane nič, saj to v celoti plačajo proizvajalci pijač. "Financira se iz embalažnine, ki jo ti zdaj plačujejo embalažnim družbam, iz prihodkov prodaje zbranega materiala ter iz kavcij za embalažo, ki je ljudje nikoli ne vrnejo na vračilne točke. Za upravljanje s sistemom proizvajalci pijač in trgovci vzpostavijo upravljavca, ki deluje po neprofitnem načelu. To pomeni, da se potencialni dobiček ne sme deliti lastnikom, nameni se lahko zgolj v izboljšave sistema," še razložijo pri Eko krogu.

Slovenija Zaradi Bruslja konec humanitarnih akcij, kot smo jih poznali leta

Čeprav spletna anketa kaže, da je kavcijski sistem Slovencem blizu, ga očitno še ne bomo dočakali kmalu. Vsaj, če sklepamo iz izjav Ministrstva za okolje, podnebje in prostor (MOPE), ki nam je že pred dobrim letom dejalo, da so začeli s pripravo in preučitvijo podlag z namenom, da bi bil kavcijski sistem uveden čim prej. Pobudo zanj so prav tako sprožila številna slovenska podjetja, ki proizvajajo pijačo, njegovo uveljavitev pa pozdravlja tudi Združenje industrije pijač, ki je v lanskem letu pripravilo glavna izhodišča in usmeritve.

Kako daleč je priprava zakonske podlage, smo ponovno preverili pri MOPE. Odgovorili so nam: "Uvedbi kavcijskega sistema smo na ministrstvu naklonjeni, saj iz prakse drugih držav, ki ta sistem imajo, izhaja, da se doseganje okoljskih ciljev hitro in stabilno doseže. Na ministrstvu imamo v pripravi zakonodajo in analizo podatkov." Z drugimi besedami to pomeni, da se od leta 2022 na tem področju ni prav dosti premaknilo.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 20

  • 17:11 17. Marec 2024.

    Hrvati imajo.. samo slovenske in druge tuje embelaže ne sprejema.. samo hrvaško plastko ki senzor zazna na embalaži drugačw ti …

  • 17:04 11. Marec 2024.

    dragi moji kaj krivite politike in birokrate, če ste pa krivi _VI - državljani. zadnji primer je spar imeli so …

  • 14:37 11. Marec 2024.

    V deželi komunizma, se nobena stvar ne more izpeljat, če ni provizije.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.