Nedavna raziskava Tehnične univerze v Münchnu, objavljena v reviji Global Change Biology, je razkrila, da strele vsako leto uničijo približno 320 milijonov dreves po svetu, kar predstavlja 2,1–2,9 % letne izgube rastlinske biomase.

Ti podatki so še posebej zaskrbljujoči, saj ne vključujejo dreves, ki zgorijo v gozdnih požarih, ki jih pogosto povzročijo strele. Raziskovalci v sklopu raziskave opozarjajo, da bo število strel zaradi podnebnih sprememb verjetno še naraščalo, tudi v zmernih in severnih predelih sveta. Več o raziskavi TUKAJ. 

Vplivajo na kemijsko sestavo ozračja

Kako pa je s strelami pri nas? Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so nam pojasnili, da je to zelo aktualno področje raziskav v atmosferski fiziki, dinamiki in kemiji, saj strele vplivajo na kemijsko sestavo ozračja, sprožajo požare in povzročajo materialno škodo.

"Nevihte in spremljajoči pojavi (veter, nalivi, toča) imajo v primeru močnih neviht velik vpliv na družbo. Strele igrajo vlogo pri kemiji in sestavi ozračja v višjih plasteh ter so tudi povzročitelji požarov in materialne škode," so nam opisali. 

Foto: Profimedia Strele

Na vprašanje, ali se tudi v Sloveniji povečuje število strel, odgovarjajo previdno: "Klimatološke študije pojavnosti neviht in strel v naši regiji ne kažejo na povečanje števila strel. Je pa območje Slovenije eno najbolj izpostavljenih regij v Evropi."

Dodajajo, da je fizika strel zelo kompleksna in da študije ne dajejo enoznačnih rezultatov o povezavi med podnebnimi spremembami in pojavnostjo strel.

"Po eni strani bo na račun toplejšega podnebja v ozračju več vlage in s tem energije za razvoj neviht, po drugi strani pa je fizika strel povezana tudi s fiziko samih nevihtnih oblakov in z mešanjem vodne pare, kapljic in ledenih kristalčkov," pojasnjujejo.

Zato za zdaj po njihovih besedah ni mogoče podati splošnega zaključka, ali bo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb več ali manj neviht ter več ali manj strel. Nekateri modeli sicer napovedujejo manj neviht, a bolj intenzivne, drugi pa nasprotno – več neviht.

Trije udari strele na kvadratni kilometer

V vsakem primeru pa velja, da Slovenija ostaja ena izmed najbolj streli izpostavljenih držav v Evropi. Kot smo že pisali, je namreč območje Slovenije v primerjavi z ostalo Evropo eno najbolj izpostavljenih glede udarov strele. Najvišja gostota pojava udara strele je na zahodnem delu Slovenije, najnižja pa na skrajnem vzhodu Slovenije.

Povprečno se v Sloveniji letno pojavijo trije udari strele na kvadratni kilometer, v povprečju sistem zabeleži okoli 60.000 udarov strele med oblaki in zemljo letno. Sezona udarov strele se začne maja in lahko traja do sredine oktobra, večinoma pa strele pojenjajo septembra. 

Foto: Profimedia Neurje

Ne iščite zavetja pod drevesom!

Spodaj podajamo še navodila Uprave RS za zaščito in reševanje, ki vam lahko rešijo življenje:

·        spremljajte vremenska opozorila Agencije RS za okolje o možnosti močnih neviht in neurij;

·        prepoznajte znake bližajoče se nevihte: temni oblaki, grmenje v daljavi, naraščanje moči vetra in nenadni padec temperature;

·        med neurjem ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, saj strela lahko potuje po žicah električne napeljave in naprave poškoduje ali uniči, uporabnik pa se lahko ob tem poškoduje ali celo umre;

·        mobilni telefoni so znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ne uporabljajte;

·        najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje in z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom, zato zavetje poiščite v zaprtih prostorih. Ne zadržujte se blizu zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo;

·        med nevihto ali neurjem se ne umivajte, kopajte ali prhajte niti ne pomivajte posode, saj je voda prevodnik električnega toka;

·        če ste na prostem, se izogibajte odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj, žic;

·        uporaba dežnika med nevihto ali neurjem je lahko nevarna, saj privlači strelo;

·        zavetja ne iščite pod drevesom, če pa nimate druge možnosti, izberite najnižje drevo. Sklonite se k tlom, tako da imate glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezite na tla, saj s tem povečate možnost za udar strele. Zadržujte se vsaj pet metrov stran od drugih oseb. Ušesa si pokrijte z rokami, da zmanjšate možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodite oddaljeni vsaj dva metra;

·        med točo ne poskušajte zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča lahko poškoduje;

·        če ste na prostem in vas ujame toča, se pokrijte s pokrivalom, da vas ne poškoduje;

·        bodite pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter;

·        poskrbite tudi za domače živali, med neurjem naj bodo v zaprtih prostorih;

·        ne odpravljajte se v gore, kadar vremenska napoved nakazuje možnost neviht;

·        v primeru, da strela zaneti požar, pokličite številko 112 - ReCO in povejte podatke o nesreči in lokaciji, do vas bo poslal najbližjo gasilsko enoto na pomoč.

anja.scuka@styria-media.si