Slednji je tudi nosilec projekta vrednega 5.495.932,07 evrov, ostali partnerji so še Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Koper in Občina Hrpelje-Kozina.
Čistili onesnažene jame, obnavljali kale ...
Projekt predvideva izvajanje sedmih ciljnih varstvenih ukrepov za ohranjanje ekosistemov in vrst na območju Nature 2000 Kras. V okviru projekta bo potekalo izboljšanje stanja ohranjenosti 200 hektarjev suhih kraških travišč s spodbujanjem ekstenzivne košno-pašne rabe, kar bo prispevalo k večji biotski raznovrstnosti in trajnostnemu upravljanju teh območij. Poseben poudarek bo namenjen tudi prilagojenemu upravljanju travišč za izboljšanje stanja barjanskega okarčka, ene izmed značilnih in ogroženih vrst tega območja.
Med cilje projekta sodi tudi ohranjenost ilirskih hrastovo-belogabrovih gozdov, kjer bodo odstranjene tujerodne vrste, ki ogrožajo naravno ravnovesje teh gozdnih sestojev. V okviru ukrepov je predvidena obnova tisoč metrov suhih zidov, zasaditev sadnega drevja in postavitev gnezdilnic, s čimer bodo izboljšani pogoji za življenje številnih živalskih vrst, zlasti ptic in opraševalcev. Posebna pozornost bo namenjena tudi ohranjanju prezimovališč in kotišč netopirjev.
Direktorica Parka Škocjanske jame Polona Kovačič je uvodoma pojasnila, zakaj je projekt tako zelo pomemben: "Zato, ker je Kras izjemen, ampak tudi izjemno občutljiv ekosistem. Zaradi opuščanja tradicionalne rabe suhih travnikov, zaradi zaraščanja površin, onesnaževanja jam in širjenja invazivnih rastlin, se mnogi življenjski prostori krčijo in izgubljajo svojo pestrost. Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da stanje na terenu ni tako slabo, da je skoraj dobro, pa je dejstvo nasprotno. Žal mnoge vrste izginjajo in so ogrožene. V projektu bomo v Parku Škocjanske jame največ pozornosti namenili traviščem, kalom in suhim zidovom na površju. Z novo vzpostavljenimi traviščem in z obnovljenimi suhimi zidovi ter kali bomo povečali mrežo obnovljenih habitatov za ogrožene vrste in pomagali pri obnovi kulturne krajine Krasa, kot je bil nekoč. Stanje nekaterih ogroženih vrst na Krasu je, kot sem že omenila, res kritično in ukrepanje je nujno."
Podarila je še, da zidovi in kali niso samo življenjski prostor za različne vrste, ampak so tudi živa dediščina, ki nas opominja na sožitje človeka z naravo: "Navsezadnje je človek s svojo dejavnostjo sooblikoval Kras skozi zgodovino. Vplivi človeka pa, kot vemo, žal niso vedno samo pozitivni. V preteklosti so jame na kraških območjih pogosto postale odlagališča odpadkov. Zlasti po drugi svetovni vojni je hiter gospodarski razvoj povzročil porast količine odpadkov, hkrati pa komunalne storitve še niso bile tako dobro vzpostavljene in tako so številne jame na Krasu postale nelegalna odlagališča. Veseli me, da bomo v okviru projekta, kot je že Alenka omenila, očistili pet bolj onesnaženih jam na Krasu. Tako bomo posledično izboljšali habitate človeške ribice in tudi vir pitne vode. Vzpostavitev travišč, obnova suhih zidov in kalov ter čiščenje jam je nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bomo prispevali k varovanju narave, povečanju biodiverzitete in prilagajanju naših ekosistemov na podnebne spremembe."
Kje so meje obstoja človeka na Zemlji?
"Biodiverzitetna kriza ni nekaj novega, o tem pogosto slišimo. Žal pogosto tudi v naši državi, da je narava problem, pa ne zato, ker je premalo, ampak ker je imamo preveč. Tudi to nekdo omeni, čeprav jaz seveda ne delim teh mnenj. Že zelo dolgo je znano in dokazano, da je biodiverziteta največja grožnja našemu človeštvu na planetu. Pred petnajstimi leti je bila objavljena študija, kjer so se raziskovalci z vsega sveta ukvarjali z mejami obstoja človeštva na Zemlji. In med devetimi kategorijami, od stratosferskega ozona, pitne vode in klime, je tudi biodiverziteta, ki nam v resnici prek ekosistemskih storitev omogoča praktično celotno gospodarstvo. Prav biodiverziteta je bila prepoznana kot najpomembnejša za nas in ravno na tem področju smo najbolj presegli mejo v primerjavi z vsemi drugimi," je opozoril direktor Zavoda za varstvo narave dr. Damijan Denac.
Ob tem je odgovoril na vprašanje, kako lahko rešujemo globalne probleme: "Samo lokalno, konkretno, drugače to ni možno, drugače so to prazne besede. In ta projekt je primer, kako lokalno rešujemo globalne probleme. Tukaj se najdemo in tukaj smo učinkoviti s takšnimi pristopi, s takšnimi akcijami." Ob tem je poudaril pomen Krasa tudi skozi človeško ribico, saj imamo na Krasu kar devet vrst človeških ribic, pet jih najdemo v Sloveniji, štiri pa še južneje od nas. Poudaril je, da imamo na Krasu izjemno pestrost, ki je niti v celoti ne poznamo, in "ki jo v resnici šele dobro odkrivamo. Obstaja nevarnost, da jo izgubimo, še preden se je sploh dovolj zavemo. In to naslavljamo s tem projektom, s tem se ukvarjamo."
Posvetili se bodo tem štirim izjemnim pticam
Kot je pojasnil direktor Društva za opazovanje in poročevanje ptic Slovenije Tilen Basle, se bodo v sklopu projekta ZAKRAS 2 osredotočili na štiri vrste ptic, ki so značilne za Kras, to so veliki skovik, smrdokavra, vrtni stanad in hribski škrjanec. Spomnil je, da so že v sklopu prvega projekta ZA KRAS dosegli pomembne premike pri varovanju ogroženih vrst. Med drugim je izpostavil veliko uharico, za katero so med drugim z električno izolacijo daljnovodnih stebrov bistveno zmanjšali nevarnost smrtonosnih stikov in ji zagotovili dolgoročno varnejše življenjsko okolje na Krasu.
Posebej ga veseli, da bodo pripravili kar nekaj konkretnih ukrepov predvsem za smrdokavro in velikega skovika: "Eden izmed teh je tudi predstavitev oziroma izdelava gnezdilnice za smrdokavro, ki jo bo mogoče vstaviti oziroma vključiti v suhi zid, tako da bo videti kot naravna skala. Takšnih gnezdilnic – torej tistih, ki posnemajo skalo, in klasičnih, namenjenih montaži na stavbo ali drevo – bomo postavili skupaj sto. Dve izmed njih bomo opremili tudi s kamero, da bo mogoče dogajanje spremljati v živo, kar bo imelo zelo velik izobraževalno-promocijski pomen, ki je danes na področju varovanja narave in ptic izjemno pomemben."
Druga večja aktivnost, kjer bodo z društvom aktivno sodelovali, je obnova suhih kraških travnikov. Tukaj sta v ospredju drugi dve vrsti, torej vrtni stanad in pa hribski škrjanec.
Skoraj milijon za obnovo gradu
Mestna občina Nova Gorica je iz naslova projekta prejela 979.955 evrov, ki jih bo namenila obnovi gradu Rihemberk v Braniški dolini in varovanju habitata netopirjev ter velikih pupkov na gradu. Kot je pred uradnim podpisom dejal župan Samo Turel, je mestna občina Nova Gorica od leta 2013 lastnica gradu Rihemberk, kulturnega spomenika državnega pomena in regijsko pomembnega kotišča več ogroženih vrst netopirjev. Leta 2017 so začeli s postopno, a sistematično obnovo, ki je do danes prinesla dobre rezultate, kljub temu, da so bila na voljo le omejena finančna sredstva: "Mestna občina si že vsa leta prizadeva za dobro sobivanje ljudi in živali na gradu, tako pri obnovitvenih delih, kot pri izvajanju programov na gradu. Zdaj že žanjemo rezultate. Veselimo se namreč povečanja števila zadovoljnih obiskovalcev gradu, kot tudi podatkov o povečanem številu netopirjev."
Glavna varstvena cilja projekta ZA KRAS 2 za novogoriško mestno občino sta: izboljšanje stanja ohranjenosti velikega podkovnjaka in vejicatega netopirja z obnovo kotišč in prilagoditvijo osvetljenosti na gradu Rihemberk ter izboljšanje stanja velikega pupka z obnovo dveh vodnih teles na gradu Rihemberk. V okviru projekta bo mestna občina obnovila strešne in stropne konstrukcije ter uredila razsvetljavo na gradu s ciljem zaščite kotišč netopirjev, obnovila bo vodna telesa na gradu, sodelovala pri določitvi območij za obnovo suhih zidov, uredila oziroma nadgradila obstoječe interpretacije območij NATURA 2000 - naravovarstvenih vsebin projekta ZAKRAS 2 in izvedla vključevanje, informiranje in obveščanje javnosti o projektu. Z aktivnostmi v okviru projekta so sicer na novogoriški mestni občini začeli že septembra letos. "Zadovoljni smo, da bomo z obnovo gradu ob spoštovanju narave lahko nadaljevali, pri čemer bo projekt ZA KRAS 2, z do sedaj največjo vsoto denarja za obnovo gradu, v veliko pomoč," je še dejal Turel.
Tri vstopne točke v naravo: z mizo in otroškimi igrali
Podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič je poudarila pomen iskanja ravnovesja med razvojem na eni strani in ohranjanjem narave na drugi strani.
Občina bo v okviru projekta na Kraškem robu uredila tri vstopne točke v naravo. Vsaka točka bo obsegala urejeno sonaravno parkirišče, servisni stebriček za kolesa, mizo, dve klopi, otroška igrala in informativno tablo, ki bo ozaveščala o pomenu varovanja okolja, točke pa bodo tudi primerno ozelenjene z drevesi in grmovnicami.
V vaškem domu v Gabrovici bo vzpostavila Interpretacijski center naravne dediščine Kraškega roba, ki bo obiskovalcem na interaktiven in multimedijski način predstavil naravno bogastvo Kraškega roba. V notranjih prostorih bo postavljena interaktivna razstava z 2D in 3D napisi, panoji, tabelami, preglednimi kartami, maketami, dioramami, eksponati in multimedijskimi vsebinami.
"Kraški rob je za Mestno občino Koper in širšo skupnost izjemnega pomena: ne le kot dragocena naravna dediščina, temveč tudi kot prostor priložnosti za trajnostni razvoj, aktivno preživljanje prostega časa in krepitev identitete naše regije. Zato v zadnjih letih veliko vlagamo v njegov razvoj," je še dejala podžupanja. Ob tem je spomnila na izgradnjo Centra za obiskovalce Kraški rob, ki je bil med domačini in turisti odlično sprejet, ter poudarila, da občina s tovrstnimi projekti skrbi v prvi vrsti za lokalne prebivalce: "Z vzpostavitvijo interpretacijskega centra v Gabrovici bomo hkrati obnovili vaški dom in uredili sodobno infrastrukturo, ki bo namenjena tudi in predvsem vaščanom." Mestna občina Koper bo na Kraškem robu obnovila še sto metrov suhih zidov, medtem ko bo v celotnem projektu obnovljenih kar tisoč metrov suhih zidov.
S tem bodo rešili ogromno življenj
Glavni cilj projekta ZAKRAS 2 za Občino Hrpelje-Kozina je izboljšanje stanja ohranjenosti dvoživk in njihovih habitatov na območju Klanca pri Kozini. "Dvoživke so pogosto spregledane, a izjemno pomembne za zdravje ekosistemov. So naravni kazalniki kakovosti okolja, se hitro zaznajo spremembe v naravnem ravnovesju. Žal pa so ravno dvoživke med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami, predvsem zaradi izgube habitatov in pa nevarnosti, ki jih prenaša vse večji promet. Občina Hrpelje-Kozina se je zato odločila, da aktivno pristopi k reševanju tega problema. V okviru projekta ZAKRAS 2 bomo izvedli več ključnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k ohranjanju narave in krepili zavest o njenem pomenu," je pojasnila županja Občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek.
"Prvič, vzpostavili bomo podhode in obcestne presojevalne ograje, ki bodo dvoživkam omogočili varno prečkanje ceste ter bistveno zmanjšali njihovo smrtnost. Drugič, obnovili bomo vodni zadrževalnik, ki bo služil kot življenjski prostor za dvoživke in kot učna točka za šole, vrtce ter vse radovedne obiskovalce. Tretjič, uredili bomo izobraževalno interpretacijsko učno pot, ki bo obiskovalcem približala pomen mokrišč, biotske raznovrstnosti in naravovarstvenih prizadevanj. In četrtič, izvajali bomo aktivnosti za ozaveščanje javnosti, saj verjamemo, da je prav znanje temelj sprememb in le z razumevanjem pomena narave jo zares lahko zavarujemo," je poudarila.
Vodja projekta Alenka Gorjan je poudarila, da bo podhod za dvoživke v samem urbanem naselju velik podvig, kjer bodo morali sodelovati tako strokovnjaki za dvoživke kot za ceste. Do zdaj so v Klancu pri Kozini dvoživke ročno prenašali čez cesto in jih s tem rešili pred smrtonosnimi avtomobili. Samo v letošnjem letu so čez cesto na tem območju prenesli več kot tisoč dvoživk, od tega je bilo 973 krastač, šest sekulj, 38 rosnic, en navadni pupek in kar 39 velikih pupkov. Prenesli so tudi dva močerada in eno zeleno žabo.
Ali na kratko, nekaj deset ''okoljevarstvenikov'' si je zagotovilo plače za naslednja 4 leta. Rezultati bodo enaki, kot so danes …