V nadaljevanju preberite:
- Nova sušilna naprava za obdelavo blata omogočala zmanjšanje prevozov za 60 odstotkov.
- Strošek oddaje blata se je zmanjšal za 80 odstotkov.
- Pogodbena vrednost gradnje in nadzora je znašala več kot šest milijonov evrov.
Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik so po uspešnem poskusnem obratovanju v upravljanje prevzeli novo sušilno napravo za obdelavo blata. Nova naprava omogoča bistveno zmanjšanje količine blata, ki nastane pri čiščenju odpadne vode in ga je treba oddati v nadaljnjo obdelavo. Hkrati za svoje delovanje izkorišča različne vire toplote, ki so že na voljo na čistilni napravi, so pojasnili.
Tako uspešno je bilo poskusno obdobje
Prvi rezultati obratovanja so zelo spodbudni. "Od začetka poskusnega obratovanja sredi februarja do konca julija 2026 smo v napravi posušili približno 2.057 ton dehidriranega blata, iz katerega je nastalo okoli 617 ton suhega blata. Količina blata se je tako zmanjšala za več kot 70 odstotkov. Zaradi manjše količine so se v prvih mesecih obratovanja prevozi zmanjšali za 60 odstotkov, strošek oddaje blata pa za približno 80 odstotkov," je poudarila direktorica dr. Marjetka Levstek.
Kot pojasnjujejo pri CČN Domžale-Kamnik, je nova sušilna naprava del projekta nadgradnje obdelave blata s sušenjem. Po pooblastilu občin investitork so 26. julija 2024 s podjetjem RIKO d. o. o. podpisali pogodbo za gradnjo in zagon projekta, nadzor nad izvedbo pa je prevzelo podjetje Projekt d. d. iz Nove Gorice. Projekt je vključeval gradnjo objekta za sušenje blata, vgradnjo sušilne naprave nemškega proizvajalca Hans Binder, pripadajoče opreme, sistema za čiščenje zraka ter kurilne naprave na lesno biomaso. Nazivna zmogljivost sušilne naprave je 8.000 ton dehidriranega blata na leto.
Pogodbena vrednost gradnje in nadzora je znašala 6,259 milijona evrov brez DDV, dodatna dela pa so znašala 128.098 evrov brez DDV. Uporabno dovoljenje je bilo izdano 11. maja 2026, CČN Domžale-Kamnik pa je objekt po uspešno zaključenem poskusnem obratovanju v upravljanje prevzela 15. maja 2026. Celotna investicija je bila financirana iz neporabljene najemnine iz preteklih let, strošek pa so v celoti pokrile občine investitorke.
Zakaj sploh sušenje blata?
"Po anaerobni digestiji oziroma gnitju se blato s centrifugiranjem delno osuši, tako da vsebuje približno 26 odstotkov suhe snovi. Nato se v novi sušilni napravi vsebnost suhe snovi poveča na približno 90 odstotkov. V povprečju naprava dnevno posuši 15 do 20 ton dehidriranega blata, iz katerih nastane približno 4,5 tone suhega blata. Posušeno blato se zbira v kontejnerjih in ga pogodbeni prevzemnik odpelje v tujino na sežig," opisujejo pri CČN Domžale-Kamnik.
Čeprav Slovenija še nima lastne celovite rešitve za sežig blata iz čistilnih naprav, ima suho blato zaradi bistveno manjše količine in višje kurilne vrednosti pomembno prednost pred dehidriranim blatom: "Zmanjšanje količine zato pomeni tudi manj transporta in manjšo obremenitev, povezano s prevozom blata v nadaljnjo obdelavo."
Bolje izkoristijo energijo, ki je že na voljo
Kot pojasnjujejo, je ena ključnih prednosti novega sistema izkoriščanje različnih virov toplote, ki so že na voljo na CČN Domžale-Kamnik. Približno 65 odstotkov potrebne toplote zagotavlja kurilna naprava na lesno biomaso, preostalih 35 odstotkov pa pridobijo z rekuperacijo odpadnega zraka iz procesa sušenja ter iz viškov toplote, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije in toplote na bioplinskih motorjih.
"Nova sušilna naprava nam omogoča, da blato obdelamo učinkoviteje in pri tem bolje izkoristimo energijo, ki je že na voljo na čistilni napravi. Prvi rezultati kažejo, da smo pomembno zmanjšali količino blata in s tem tudi število prevozov. Projekt je zato pomemben korak k večji energetski in operativni neodvisnosti CČN Domžale-Kamnik," je izpostavil Peter Cerar, vodja področja tehnologija in investicije na CČN.
Z usklajenim upravljanjem različnih virov toplote CČN Domžale-Kamnik še vedno zagotavlja 100-odstotno samooskrbo z električno energijo.
Kaj se zgodi z zrakom pred izpustom?
"Sušenje blata poteka v zaprtem objektu, v katerem je vzpostavljen podtlak. Zrak se pred izpustom prečisti v sistemu za čiščenje zraka, ki lahko obdela do 30.000 m³ zraka na uro. Ta najprej prehaja skozi mokri pralnik, nato pa še skozi 230 m² velik biofilter," je dejal Rok Pirnat, vodja tehnološkega procesa na CČN.
Uradne meritve emisij neprijetnih vonjav so po njihovih navedbah pokazale povprečno vrednost 210 ouE/m³, kar je pod dovoljeno vrednostjo 400 ouE/m³. Rezultati meritev in dosedanje obratovanje tako kažejo, da sistem učinkovito zmanjšuje neprijetne vonjave in da sušilna naprava ne povzroča zaznavnega negativnega vpliva na okolico.