Ekologi brez meja so izdali smernice za manj odpadne in več trajnostne prehrane v restavracijah, ki so rezultat analize odpadne hrane v slovenskih restavracijah ter pregleda domačih in tujih dobrih praks. Pri pripravi smernic sta med drugimi sodelovala tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Slovenska turistična organizacija.
Kot so sporočili iz društva Ekologi brez meja, je raziskava, ki so jo opravili v treh sodelujočih slovenskih restavracijah, pokazala, da se količine odpadne hrane, preračunane na gosta, gibljejo med 150 in 460 grami.
Že s samim spremljanjem do zmanjšanja
Restavracije, ki so vključene v takšne projekte, lahko po njihovih navedbah že s samim spremljanjem oziroma merjenjem količin odpadne hrane ter s tem pridobivanjem večjega zavedanja o trenutnem stanju zmanjšajo količine odpadne hrane. V primeru sodelujočih restavracij je to zmanjšanje znašalo med šest in 18 odstotkov.
Analiza stanja je poleg ukrepov za trajnostno oblikovanje jedilnika, navodil za ustrezno nabavo, shranjevanje in pripravo hrane, napotkov za strežbo in komunikacijo z gosti ter predlogi za ravnanje s presežki eden od petih ključnih ukrepov, ki so jih za gostince povzeli tudi v video formatu in so dostopni na spletni platformi za predvajanje video vsebin Youtube.
"Izdane smernice so prvi korak v prihodnost"
Smernice, ki poleg več kot 30 konkretnih ukrepov za manj odpadkov vključujejo tudi napotke za več lokalne, sezonske, ekološke in rastlinske prehrane v restavracijah in gostilnah, so po pojasnilih Ekologov brez meja osrednji rezultat projekta Krožnik 12.3, prevedene pa so tudi v angleški jezik. Predstavili so jih tudi na letošnjem nacionalnem posvetu ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki so ga konec aprila organizirali v sodelovanju z ministrstvi za kmetijstvo in okolje.
"Gostinski sektor je kadrovsko podhranjen, z izjemo najboljših praks pa večina trajnost dojema kot dodatno breme. Brez sistemskih sprememb gostinski sektor ne bo mogel samostojno doseči ciljev zmanjševanja odpadne hrane. Potrebujemo jasno vizijo, operativne ukrepe, ustrezno regulativo, podatkovno podporo in finančne spodbude. Izdane smernic so prvi korak v prihodnost, kjer vsak grižljaj šteje, vsak ostanek dobi drugo priložnost, in kjer kulinarika ne pomeni le okusa, temveč tudi odgovornost," je ob zaključku projekta poudarila predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Pri pripravi smernic so med drugimi sodelovali tudi ministrstvo za kmetijstvo, Slovenska turistična organizacija ter izobraževalne ustanove s področja gostinstva in turizma.