Irski mehkodlaki pšenični terier

Foto: Tjaša Stanonik Irski mehkodlaki pšenični terier Foto: Tjaša Stanonik Irski mehkodlaki pšenični terier Foto: Tjaša Stanonik Irski mehkodlaki pšenični terier Foto: Tjaša Stanonik Irski mehkodlaki pšenični terier Foto: Katja Vogrinec Irski mehkodlaki pšenični terier Foto: Katja Vogrinec Irski mehkodlaki pšenični terier Foto: Katja Vogrinec Irski mehkodlaki pšenični terier
Vzrediteljica opisuje, da so irski mehkodlaki pšenični terierji najmanj "terierski" od vseh terierjev, nežni in predvsem nezahtevni v vseh pogledih.
Oglej si celoten članek

"Ne glede na to, da sem že od mladih nog navajena na življenje s psi, saj sta moja starša že desetletja aktivna v kinologiji, sem za svoj kinološki začetek potrebovala nekaj bolj enostavnega," opisuje vzrediteljica irskih mehkodlakih pšeničnih terierjev Tjaša Stanonik.

Izbrala je torej psa, ki ni prevelik, da mu bo fizično kos in ki je dojemljiv za šolanje, saj je imela z njim mnogo načrtov. Želela je tudi pasmo, ki ne premore težkih značajskih lastnosti. "Psa, ki mi bo dobra družba pri športnih aktivnostih, psa ki ne pušča dlake, da bo lahko spal pri meni v postelji in tako dalje," opisuje. Sama je to pasmo izbrala predvsem zaradi njenih značajskih lastnosti, saj so zelo nezahtevni in živahni psi, ki potrebujejo veliko gibanja, kar se sovpada z njenim življenjskim slogom. "Lastnost, zaradi katere so jih uporabljali revni irski kmetje se je ohranila do danes. Ta lastnost je univerzalnost," dodaja. 

Foto: Tjaša Stanonik Irski mehkodlaki pšenični terier Softy, kot ljubkovalno rečemo pasmi, je po njenih besedah primeren za vse pasje športe, tako za klasično poslušnost, agility, rally obedience, sledenje, kot tudi za delo terapevtskega psa. "Ker sem si kot mlado dekle takrat želela poizkusit in spoznati čim več kinoloških športov, sem potrebovala temu primernega psa," pojasnjuje. 

S prvo psičko Blondie sta dosegli lepe rezultate na tekmovanjih šolanih psov po programu B-BH. Zmagali sta denimo na tekmi v Škofji Loki, na CACIT Ajdovščina pa sta osvojili tretje mesto. "Vsekakor je bil to zame takrat velik uspeh, skozi celoten proces šolanja pa sem si pridobila ogromno izkušenj. Definitivno je bila moja odločitev za nakup predstavnika te pasme prava, zato sem se po smrti svoje prve psičke Blondie, brez pomisleka odločila za isto pasmo in tako je k nam prišla Tribally Leila oziroma Coco, kot jo kličemo," pravi.

Do 20 kilogramov 

Irski mehkodlaki pšenični terier je srednje velik, kvadratičen pes, ki v višino meri nekje od 45 do 48 centimetrov, njegova teža pa se giblje med 14 in 20 kilogrami. Ima dolgo svileno, rahlo valovito dlako brez podlanke, ki je zelo mehka in prijetna na otip. Kot že samo ime pove je dlaka pšenične barve.

"Dlaka ne izpada, zato lastniki, v nobenem letnem času ne poznamo kaj so to odpadle dlake na oblačilih in po stanovanju. Prav zaradi teh lastnosti je ta pasma primerna tudi za alergike in astmatike," opisuje Tjaša. Dodaja, da so najmanj "terierski" od vseh terierjev, nežni in predvsem nezahtevni v vseh pogledih. Po njenih izkušnjah so odlični spremljevalci in dobra družba tako starejšim kot tudi mlajšim. "Veljajo za zelo zdravo pasmo, kar je danes redko in je zelo pomembna informacija za bodoče kupce," še pravi.

Foto: Katja Vogrinec Irski mehkodlaki pšenični terier

Lovski pes in varuh živine

Pojasnjuje, da je irski mehkodlaki pšenični terier najstarejša irska terierska pasma. Izvira iz južne grofije Munstra na jugozahodu Irske. "Revni irski kmetje, ki si niso mogli privoščiti več psov, so tega univerzalnega psa uporabljali kot vsestransko uporabnega lovskega psa, pa tudi kot varuha živine. Standard izvira iz leta 1937," pravi.

V preteklosti je irski mehkodlaki pšenični terier veljal za delovno pasmo, za pridobitev vzrejnih dovoljenj pa so morali opraviti zahtevne lovske izpite. "Danes velja predvsem za odličnega družinskega psa," dodaja.

Poleg tega, da je nežen pes in veselega značaja, je zanj značilna tudi stabilnost, je družaben, čuječ in zelo navezan na svojega lastnika. "Odrastejo, dozorijo zelo pozno, okoli tretjega leta starosti. So neagresivni psi, polni energije.  Lahko rečem, da imajo zelo nadzorovano energijo, saj se znajo umiriti, po drugi strani pa lahko parirajo tudi najbolj aktivnim psom," pravi vzrediteljica.

Foto: Tjaša Stanonik Irski mehkodlaki pšenični terier Pojasnjuje, da so v stanovanju neopazni, večino dneva prespijo, zunaj pa so prava energijska bomba. Imajo zelo radi ljudi in živali, razen glodalcev, kar je glede na njihovo uporabo v preteklosti, povsem logično.  

"Za vzgojo so nezahtevni in so zelo dovzetni za šolanje na vseh področjih. So zelo inteligentni in hitro učljivi. Radi sodelujejo z vodnikom, na katerega so zelo pozorni," našteva. Karakterne značilnosti se glede na spol pri tej pasmi ne razlikujejo prav veliko, zato si lahko tudi začetniki brez težav omislijo samčka. Plahost za to pasmo ni značilna, so prilagodljivi in nimajo težav s spremembo okolja.

So brez vonja 

Ne glede na to, da imajo dolgo dlako, je nega zelo enostavna: "Potrebno je česanje enkrat ali dvakrat tedensko, predvsem pri mladičih. Kasneje, ko dobijo pravo dlako, pa enkrat na sedem do 14 dni, odvisno tudi od kvalitete dlake. Pri tem se uporablja glavnik in krtača."

Za razstave se jim dlako na ušesih postriže na kratko, dlaka se skrajša tudi na hrbtu, licih do prsne kosti in repu. "Po mojih izkušnjah je taka »standardna« frizura tudi najbolj enostavna za nego. Nimajo vonja, zato kopanje po potrebi. Ker imajo redko dlako, se ta zelo hitro posuši," pojasnjuje.

Primerni tudi za začetnike

"Pasma je primerna praktično za vsakogar, pod pogojem, da mu lahko omogoči dovolj gibanja ter psihične zaposlitve," pravi Tjaša. Pravi da so netežavni in imajo radi človeško družbo.

Po njenih besedah so odlični za družine z otroki, s katerimi se ob pravilnem odnosu odlično ujamejo, kar ni čudno, saj so pšenički tudi sami zelo otročja bitja. Imajo zelo visoko mejo tolerance in so odlični družabniki v igri. "Primerni so za začetnike, ki še nimajo izkušenj. Odlična izbira pa so tudi za tiste, ki bi radi imeli terapevtskega psa oziroma za vse, ki si želijo sodelovati v različnih kinoloških disciplinah," je povedala in dodala, da niso primerni za tiste, ki so še vedno mnenja, da pes nima vstopa v hišo in za grobe ter živčne ljudi.

Foto: Katja Vogrinec Irski mehkodlaki pšenični terier "Ljudje se na prvi pogled zaljubijo v njihov prijeten značaj in mehko dlako, ki je netipična za ostale pasme terierjev," opisuje. Pogosto sliši pohvale o tem, kako je prijazna, saj njena psička sklepa prijateljstva z vsakim, ki ji nameni lepo besedo ali pa jo malo poboža: "Vse je sicer stvar vzgoje, ampak lahko rečem da bolj pridnega in ubogljivega psa še nisem imela."

Najraje ima ...

"Težko bi se odločila kaj je najljubša stvar irskega mehkodlakega pšeničnega terierja. Če gledam na svoje pse je to ležanje na kavču v družbi družine in čohanje v nedogled," pove.

Po drugi strani pa po njenih izkušnjah obožujejo vse športne aktivnosti, predvsem pohode v gore ter tek po gozdu in travniku. Glede na njihovo nežno notranjost in dovzetnost za sodelovanje, je za njih najbolj primerna pozitivna motivacija. Bolj kot hrana in igrača jih motivira spodbujajoča beseda lastnika.

Kot je že pojasnila gre za zelo zdravo pasmo, ki se je skozi čas zelo malo spreminjala in so še zelo prvinski. Imajo dolgo življenjsko dobo, tudi 14 let in več, največji problem pasme pa je zobovje: "Predvsem v tujini opravljajo še preventivne očesne teste in pregled kolkov ter patele, vendar so bolezenske težave te pasme v primerjavi z mnogimi drugimi pasmami zanemarljive."

Pasma je sicer  izredno priljubljena v Skandinaviji, prav tako pa je nedolgo nazaj spadala med peterico najbolj priljubljenih pasem v New Yorku. "Po novejših raziskavah spada med 50 najbolj priljubljenih pasem v ZDA. Zaradi vseh pozitivnih lastnosti pa je vedno bolj priljubljena tudi pri nas. Na žalost je legel pri nas zelo zelo malo, zato tudi prepoznavnost še ni tako velika kot v tujini, vsekakor pa število predstavnikov pri nas strmo narašča," pravi.

"Ne glede na to, da je standard precej natančno zapisan glede dlake, se vedno bolj pojavljajo netipični predstavniki z volneno ali bombažno dlako. Takim predstavnikom rečemo »ameriški tip«, saj so najbolj pogosti ravno v ZDA," pojasnjuje.

Ti psi imajo več dlake, ki je bolj gosta od psov standardnega »irskega tipa. Ta dlaka je tudi veliko bolj zahtevna za nego, predvsem pa se pri teh psih pogosto pojavljajo kožne alergije. Opisuje, da se tudi konstrukcijsko nekoliko razlikujejo od »irskega tipa«. "V sosednjih državah je ta tip psa precej popularen, zato se je pred nakupom mladiča potrebno natančno pozanimati kateri tip vzreditelj vzreja," dodaja. 

Foto: Katja Vogrinec Irski mehkodlaki pšenični terier

Obišči žurnal24.si

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.