Iz Francije poročajo, da se na tamkajšnjem podeželju soočajo z najsmrtonosnejšim izbruhom antraksa v zadnjih dveh desetletjih. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je poginilo na desetine krav, ovac in konj. 

Vizita za živali Antraks - vranični prisad

Foto: Žurnal24 Na Štajerskem je udaril vranični prisad. Antraks ali vranični prisad je resna okužba, ki jo povzroča bakterija Bacillus anthracis. Ogroženih je 28 kmetij v regiji Hautes-Alps v jugovzhodnem delu Francije, na meji z Italijo.  Prvi primer okužbe so zabeležili 28. junija v vasi Montgardin, kjer so na koncu morali ubiti šest krav. Od takrat je umrlo že 50 živali, tamkajšnji veterinarji pa se bojijo, da jim bo zmanjkalo cepiva. V španskem laboratoriju, ki jim posreduje cepiva, so namreč ravno v tem času na kolektivnem dopustu. 

Antraks pri ljudeh

Primerov, da bi se okužili ljudje, pa do sedaj še niso zabeležili. Antraks ali vranični prisad (črni prišč) je bolezen rastlinojedih živali, ki ga povzroča bacil antraksa. Ljudje se s tem bacilom okužijo izjemno redko, največkrat po izpostavljenosti oboleli živali oziroma tkivu obolele živali, kar je najbolj običajna pot prenosa. "V Evropi so v zadnjih letih  z antraksom obolevali intravenski uživalci drog, saj so se spore antraksa  nahajale v heroinu, ki se je onesnažil med izdelavo. Spore antraksa so se že uporabile kot biološko orožje – do okužb je prišlo ob vdihavanju prahu, onesnaženega s sporami antraksa," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Droge Antraks v heroinu možen tudi pri nas

V Sloveniji smo zadnji primer kožne oblike antraksa zabeležili l. 1983, ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal. Pri nas se antraks občasno pojavi pri govedu.

Bolezen izbruhne poleti

Vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in prašičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri divjih živali. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še pojasnjujejo, da bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši. Sicer se pojavlja zlasti na močvirnih področjih in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo.

Živali se v glavnem okužij  s krmo, ali pa spore bacilov popijejo z vodo. Možna je tudi okužba preko poškodovane kože, poškodb v ustih in žrelu. Okužene živali izločajo povzročitelja preko vseh izločkov, ki jim je primešana kri, v iztrebkih, urinu in izcedku iz nosa.

"Ko bacili vdrejo v organizem, se najprej namnožijo na kraju samem, potem pa zelo hitro preidejo v kri, kjer se močno razmnožijo in živali zelo hitro poginejo. Bolezen lahko poteka tudi počasneje, z nekajdnevno vročinsko boleznijo, ki se pojavi nenadoma, brez pravega vzroka," dodajajo na naši upravi.

Čas od infekcije do pojava kliničnih znakov je največ 5 dni, pri ovcah se prvi znaki lahko pokažejo že po 24 urah. V najhujši obliki pride do nenadnega pogina pri na videz zdravi živali, ki pade po tleh. Na ustih in nosu se pojavi krvava pena, iz zadnjične in vaginalne odprtine pa teče čista kri. Pride do težav pri dihanju, krčev ter posledično do pogina zaradi paralize dihalnega centra. Ta oblika je najpogostejša pri ovcah.