Nacionalni inštitut za biologijo je skupaj s partnerji izvedel in predstavil ciljno-raziskovalni projekt "Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja".
Gre za prvo raziskavo na področju opazovanja divjih opraševalcev. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je ob predstavitvi poudarila pomen tovrstnih raziskav in pomena dobljenih rezultatov ter njihovega vključevanja v načrtovanje nadaljnjega dela in strateškega načrtovanja politik MKGP, na posameznih področjih dela: "Tovrstno povezovanje in sodelovanje med izobraževalno raziskovalnimi inštitucijami in ministrstvom ocenjujem tudi v nadalje kot nujno potrebno in zaželeno ter mu želim tudi v prihodnje namenjati veliko pozornosti in pomena."
Čmrlji so okuženi
Cilj ciljno-raziskovalnega projekta je bil ugotoviti pomen divjih opraševalcev za slovensko kmetijstvo, pripraviti predloge rešitev za boljšo izrabo in trajnostno rabo potenciala divjih opraševalcev in preveriti zdravstveno stanje čmrljev.
Rezultati projekta kažejo, da se združbe opraševalcev zelo razlikujejo, tako med sadnimi vrstami kot lokacijami. Številčno je med opazovanjem prevladovala čebela, nikakor pa ne gre zanemariti deleža divjih opraševalcev, ki zaradi večje učinkovitosti oprašijo veliko več, kot bi sklepali zgolj po njihovem številu. Raziskovalci poudarjajo, da kompleksnost in dinamičnost združb opraševalcev in njihove aktivnosti kažejo na pomen ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja.
Prvo zdravstveno preučevanje zdravstvenega stanja čmrljev v Sloveniji je pokazalo, da so čmrlji okuženi s številnimi povzročitelji bolezni, ki jih sicer najdemo pri medonosni čebeli.
Raziskovalci ugotavljajo, da ukrepi za varovanje medosne čebele za ohranitev pestrosti opraševalcev ne zadoščajo. Medovite rastline lahko deloma izboljšajo prehranske razmere tudi za divje opraševalce, vendar je za ohranjanje pestrih združb opraševalcev potrebno ohraniti dovolj površin cvetočih pozno košenih travnikov. Ključen je tudi ustrezen prenos znanja od raziskav, preko kmetijske svetovalne službe do kmetov.
Potrebno je hitro ukrepanje
Po ugotovitvah strokovnjakov, pestrost opraševalcev v Sloveniji pada, a je še vedno razmeroma visoka. Ob hitrem ukrepanju in ustreznem upravljajo bi Slovenija še lahko postala model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete.
Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na okrog 120 milijonov EUR letno.
"Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost," dodajajo raziskovalci.
Poleg Nacionalnega inštituta za biologijo so pri projektu sodelovali še Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, center biotehnike in turizma Grm Novo mesto in Biotehniški center Naklo. Ciljno-raziskovalni projekt sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.