Bodimo pozorni na morebitne znake demence tako pri sebi kot pri svojih najbližjih, svetujejo strokovnjaki pred svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni, 21. septembrom.

Prve znake bolezni je težko prepoznati, vendar moramo biti pozorni nanje, ker sta čim prejšnja diagnoza in z njo zdravljenje zelo pomembna, je povedala predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.

Prvi znaki demence

Med prve znake demence sodijo postopna izguba spomina, težave pri govoru oziroma. iskanje pravih besed ter osebnostne in vedenjske motnje. Intelektualne funkcije upadejo, bolnik pa ni zmožen presoje in organizacije. Ima težave pri vsakodnevnih opravilih ter pri krajevni in časovni orientaciji, izgublja stvari, se zapira vase in izogiba družbi ter neskončno ponavlja ena in ista vprašanja.

Miha Kastelic iz slovenske in evropske delovne skupine oseb z demenco je izrazil zadovoljstvo, da je diagnozo dobil hitro. Tako je lahko zgodaj začel jemati zdravila, ki upočasnijo potek bolezni, je povedal 46-letni diplomirani ekonomist, ki je oče treh mladoletnih otrok.

Demence vse več Pozor: To so začetni znaki, nevarna lahko tudi pogosto rabljena zdravila

Več kot 90 odstotkov bolnikov živi doma, je dodala Lukič Zlobčeva. Za ustrezen odnos do bolnika, ki včasih ne more najti poti domov in ne zna povedati niti osnovnih informacij, pa je po njenem opozorilu nujna pomoč celotne soseske.

Država bi morala poskrbeti za sistemske ukrepe, tako med drugim čim prej sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, je dodala. 

Po uvedbi mehanizmov za zgodnjo diagnostiko je danes vsaj tretjina bolnikov, ki jih začnejo obravnavati, šele v zgodnji fazi bolezni, je povedal Zvezdan Pirtošek z nevrološke klinike v Ljubljani. Slovenija se je po njegovem prepričanju uspešno vključila v evropske projekte in ima tesne stike z najboljšimi centri za obravnavo demence. Vendar pa jih čaka še veliko dela, je dodal.

Pomembna raziskava 

Milica G. Kramberger prav tako z nevrološke klinike pa je sporočila pozitivne rezultate iz dela mednarodne raziskave, v kateri skušajo najti učinkovitejša zdravila in v njej sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. "Študija je potekala 2 leti in se je zaključila v preteklih mesecih. Sodelovalo je 196 bolnikov v osmih evropskih državah. Rezultati kažejo na dober učinek na biološke
označevalce nevrodegeneracije, kar posredno kaže na dober potencial za vpliv na razvoj samega bolezenskega procesa Alzheimerjeve bolezni. V študiji smo ugotavljali ugoden vpliv na kognitivne teste in biološke označevalce (biomarkerje), rezultati so bili dodatno boljši pri mlajših osebah. Preskušano cepivo se je izkazalo tudi za dobro prenosljivo, brez pomembnih stranskih učinkov," je dodala. 

V Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco 33.000 oseb, v Evropi 10 milijonov, v svetu pa 47 milijonov. Še bolj skrb zbujajoče so ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik.

Pomembno je, da je zdravljenje prilagojeno bolniku, je opozorila Polona Rus Prelog z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Po njenih besedah se morajo zdravniki nenehno izobraževati, nujno pa je tudi, da primarna in sekundarna raven zdravstva dobro sodelujeta. "Glede na epidemijo demence, ki jo pričakujemo v naslednjih letih, je za zmanjševanje stigme demence pomembno
stalno izobraževanje širše javnosti in zagotovitev ustrezne psihosocialne podpore bolnikom in obremenjenim svojcem," je dodala psihologinja. 

V Sloveniji bo ob svetovnem dnevu organiziranih več t. i. sprehodov za spomin. V Ljubljani bo potekal v soboto.