Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posvarila, da se bo število okuženih s smrtonosnim virusom ebole do novembra potrojilo na dvajset tisoč, če države ne bodo odločneje ukrepale v boju proti tej bolezni. Kot kaže danes objavljena študija WHO, bi se lahko brez drastičnih ukrepov število okuženih z ebolo vsak teden povečalo za tisoč.
Januarja lahko že milijon in pol okuženih
Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) pa je danes posvaril, da bi se število primerov v Liberiji in Sierri Leone do 20. januarja 2015 lahko gibalo med 550.000 in 1,4 milijona. Ocena temelji na predpostavki, da je število primerov ebole podcenjeno s faktorjem 2,5.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da številke temeljijo na podatkih iz avgusta, preden so se ZDA resno začele ukvarjati z najhujšo epidemijo ebole, ki je doslej ubila približno polovico od 6000 okuženih.
"Izračuni nakazujejo, da obsežni takojšnji ukrepi - takšni, ki so bili že uvedeni - lahko pripeljejo epidemijo do prelomne točke, ko bo število primerov začelo naglo padati," so sporočili iz CDC.
Epidemija ebole je v Zahodni Afriki letos že zahtevala skoraj 2.800 življenj, več kot 5.800 ljudi pa se je okužilo. WHO v študiji, objavljeni v današnji izdaji znanstvene revije New England Journal of Medicine, ocenjuje, da se bo brez odločnih ukrepov število okuženih z ebolo do drugega novembra v Gvineji povzpelo na 5.925, v Liberiji na 9.939, v Sierri Leone pa na 5.063. V teh treh državah skupaj bo tako več kot dvajset tisoč okuženih z ebolo, izsledke študije povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi večjega števila okužb bo poraslo tudi število smrtnih žrtev zaradi ebole. Strokovnjaki ocenjujejo, da je stopnja smrtnosti zaradi te bolezni trenutno višja od splošne ocene 50 odstotkov. Študija tako kaže, da umre 71 odstotkov vseh, ki so se okužili z virusom ebole. "Če epidemije ne bomo ustavili zelo kmalu, bo prerasla v še hujšo katastrofo," je novinarjem v Ženevi povedal soavtor študije Christopher Dye. Ob tem je opozoril, da bi lahko epidemija trajala še nekaj let. "Bojimo se, da bo ebola postala bolj ali manj stalna spremljevalka človeštva," je še dejal.
Ni prva epidemija, ampak daleč najhujša
Tokratna epidemija ebole sicer ni prva, je pa najhujša v človeški zgodovini. Pred tem je za najhujšo veljala prva zabeležena epidemija te bolezni na območju današnje Demokratične republike Kongo leta 1976, ko je umrlo 280 ljudi. Dye je dejal, da virus tudi tokrat deluje zelo podobno kot pri prejšnjih izbruhih, spremenila pa se je mobilnost ljudi, zaradi katere se bolezen hitreje širi. Širjenju ebole sicer po njegovih besedah botrujejo tudi običaji, kot so umivanje in dotikanje trupel ter zelo počasen odziv držav, ki jih je ebola prizadela prvič.