"Večina napadov se dogodi nenadoma in brez opozorila. Trajajo kratek čas in se sami zaključijo. Pogosto ne vemo, kaj je vzrok epileptičnih napadov. Lahko so posledica poškodbe ali okužbe možganov, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih ali dednih motenj. Po obliki so zelo raznoliki," epileptični napad, kot posledico epilepsije, ene izmed najpogostnejših nevroloških bolezni opišejo v društvu Liga proti epilepsiji, ki vključuje medicinske strokovnjake s področja epileptologije, to so zdravniki, psihologi, socialni delavci in seveda ljudi z epilepsijo, njihove svojce in prijatelje.
Po nekaterih ocenah namreč v Sloveniji za epilepsijo oboleva približno 16 tisoč ljudi. Bolezen se lahko pojavi kadarkoli v življenju, ne glede na starost.
Epilepsija
Vzrok nastanka bolezni in simptomi so torej raznoliki, sicer epilepsija izvira iz grške besede epilepsi - napad, pomeni pa kronično okvaro celic možganske skorje, ki iz različnih razlogov postanejo "preveč vzdražljive" in se odzivajo s sinhronimi izbruhi električnih impulzov, kar se kaže kot epileptični napadi.
Dednost je pomemben dejavnik za nastanek epilepsije. Vendar je dednost zelo zapletena in raznolika, zato se epilepsija le malokrat prenaša s staršev na otroka.
Kako pomagati osebi, ki je doživela napad
Če smo priča epileptičnemu napadu, je pomembno, da odreagiramo trezno, saj bomo le tako pomagali bolniku.
- Osebe ne premikajte, razen če se je napad zgodil na nevarnem mestu (na cesti, vrhu stopnic, ipd.),
- osebo dajte v bočni položaj in ji mehko podložite glavo,
- osebi v usta ne dajajte ničesar,
- poskrbite, da se ne duši zaradi predmeta v ustih (na primer zobna proteza) in da slina ali kri izteka iz ust,
- poglejte na uro in bodite pozorni na trajanje napada,
- med napadom osebo pustite pri miru,
- po napadu ostanite nekaj časa z osebo, da si opomore,
- ostanite mirni in preprečite zbiranje ljudi okrog osebe v napadu.
Kdaj poklicati zdravnika?
- Napad se je zgodil na morju, v bazenu ...
- Upravičeno sumimo, da oseba sicer nima epilepsije.
- Ne vemo, ali gre res za epileptični napad.
- Če si oseba po napadu zelo počasi opomore.
- Napad je imela nosečnica ali bolnik s sladkorno boleznijo.
- Če ima bolnik motnje dihanja.
- Bolnik se je med napadom telesno poškodoval.
- Če je bil napad daljši od 5 minut.
- Če se je naslednji napad pojavil takoj za prejšnjim.
- Če se bolnik tudi po koncu napada ne osvesti.
Predsednik društva Liga proti epilepsiji Slovenije Matevž Kržan je ob mednarodnem dnevu epilepsije dejal, da so strahovi pogosto vzrok za označenost in predsodke, ki jih nosijo ljudje z epilepsijo in tako zelo povečujejo breme bolezni.
Sicer epilepsijo po njegovih besedah uspešno zdravijo z zdravili pri treh četrtinah obolelih. Okoli 30 odstotkom ljudi z epilepsijo pa zdravila ne pomagajo. Pri teh z diagnostičnimi postopki natančneje iščejo vzroke bolezni, da bi jih lahko tako uspešno kirurško zdravili.