Je v partnerski zvezi res najbolj kritično sedmo leto? Po raziskavi sodeč je najbolj kritično četrto. To naj bi bil namreč čas, ko bi bili otroci že manj odvisni in bi imela starša na voljo več svobode, piše italijanski Focus.  

Mlajši od trideset

Profesorica biološke antropologije na Univerzi Rutgers Helen Fisher je dolgo preučevala podatke o porokah in ločitvah v različnih država in različnih generacijah. Ugotovila je, da je mediana let, ki jih partnerja preživita skupaj, štiri leta. Ločitve so pogostejše pri partnerjih, ki imajo enega otroka in kjer je moški star med 25 in 29, ženska pa med 20 in 29.

Fisherjeva je opazovala tudi ptice in ugotovila, da ima le tri odstotke vrst monogamno zvezo. Jih pa kar 90 odstotkov skupno vzdržuje mlade ptice. Podobno se dogaja tudi pri številnih sesalcih, kot so denimo lisice. Partnerja sta v času brejosti in vzgoje mladičev skupaj. Ko mladiči dovolj zrastejo, se samec in samica ločita in najdeta kasneje drugega partnerja.

Naši predniki 

Fisherjava pojasnjuje, da so naši predniki iz pradavnine imeli pogosto otroke z različnimi partnerji, saj je to pomenilo večje možnosti za preživetje vrste. Tako so zagotovili večjo genetsko raznolikost. Štiri letase zdi idelana doba, da otrok toliko zraste, da si starša lahko najdeta druge partnerje.

Ljudje smo takšno vedenje prenesli tudi v današnjo dobo, ugotavlja Fisherjeva. Na začetku so otroci zelo odvisni od matere, kasneje se začnejo pogosteje družiti z vrstniki, zanje pa skrbijo tudi drugi – prijatelji, vrtec, sorodniki. Starša sta praviloma po štirih letih bolj svobodna, kar pri krhkejših zvezah pomeni več možnosti za razhod.