Pesticidi so kemikalije za varstvo rastlin pred škodljivci in plevelom. Zaradi vpliva na naše zdravje, morajo biti ostanki teh kemikalij v živilih ves čas pod nadzorom.

Glede na zakonodajo je v EU dovoljeno uporabljati več kot 300 kemikalij, določene so tudi njihove največje mejne vrednosti ostankov v živilih (MVO).

Na Zvezi potrošnikov so zbrali podatke večletnih nadzorov o ostankih pesticidiv v živilih  za območje Evropske unije in Slovenije. Gre za živila, ki so pogosto na naših krožnikih. Kot navajajao, da je novica ta, da v tem obdobju v otroški hrani, žitih in žitnih izdelkih ter živilih živalskega izvora niso našli pesticidov nad mejo določljivosti, kar pa ne velja za sadje in zelenjavo. 

Zadnje dostopni podatki pokažejo, da je največ pesticidov v papriki iz Španije in Srbije, v solati iz Španije, v malinah iz Slovenije in Bolgarije, v kitajskem ingverju, hrvaški blitvi, bolgarskem grahu, pomarančah iz Španije, jabolkih iz Srbije, naktarin iz Italije in pora in Nizozemske. 

ZPS še navaja, da so leto poprej torej za leti 2014 in 2015 največ ostankov pesticidov našli v mandarinah, hruškah, pomarančah, kumarah ( leta 2014) in ter v bananah, grozdju in paprikah v letu 2015. 

Vsak četrti vseboval več kot en pesticid

Iz poročil Evropske agencije za varno hrano (EFSA)  za leti 2014 in 2015 izhaja, da so bili z več kot desetimi pesticidi onesnaženi; grozdje, jagode, paprika, jabolka, hruške, čaj.

"Koktajl učinek"

Gre za tako imenovani koktajl učinek, ki je po mnenju ZPS še posebej zaskrbljujoč, saj je vsak četrti vzorec vseboval več kot en pesticid. "O tako imenovanem »koktajl očinku« večjega števila ostankov pesticidov v enem vzorcu govorimo, kadar v obdobju rasti kmetje uporabljajo več vrst sredstev oziroma pesticidov. Glede na trenutno zakonodajo je mejna vrednost ostankov določena le za posamezno kemikalijo in ne za vsoto (»koktajl učinek«), a naj bi EFSA še letos izdala poročilo o tveganjih, ki jih povzroči tak koktajl kemikalij," so zapisali na ZPS. 

Sadje in zelenjavo dobro operite

ZPS svetuje, da Živila kupujte pri različnih prodajalcih, večinoma sezonsko ter lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Najbolje je kupovati ekološka živila, saj je pri njihovi pridelavi dovoljena uporaba pesticidov bistveno manjša. Sadje in zelenjavo temeljito operite, najprej z namakanjem za najmanj pol minute v mlačni ali topli vodi.

• Živila kupujte pri različnih prodajalcih, večinoma sezonsko ter lokalno pridelano sadje in zelenjavo.
• Najbolje je kupovati ekološka živila, saj je pri njihovi pridelavi dovoljena uporaba pesticidov bistveno manjša.
• Sadje in zelenjavo temeljito operite, najprej z namakanjem za najmanj pol minute v mlačni ali topli vodi.
• Največ pesticidov je ob peclju in »muhi« ter ob pečkah, zato te dele obvezno zavrzite, za malčke sadje tudi olupite.
• Če vrtnarite, uporabljajte za varstvo rastlin predvsem mehanske postopke in ne kemikalij.

Največ pesticidov je ob peclju in »muhi« ter ob pečkah, zato te dele obvezno zavrzite, za malčke sadje tudi olupite, predlaga ZPS
 

Pri polovici zaznali pesticide

EFSA je pripravila statistično preglednico živil, ki so jih med letoma 2013 in 2015 testirali na ostanke pesticidov. V analizo so zajeli več kot 30.000 naključnih vzorcev svežih živil, zlasti sadje in zelenjavo.

"Iz poročila izhaja, da ekološko pridelana živila vsebujejo manj pesticidov – 93,5 odstotka vzorcev je bilo brez (zaznanih) ostankov pesticidov (pa še ti ne smejo biti sintetični), medtem ko je bilo pri konvencionalno pridelanih živilih brez zaznanih ostankov le 55,5 odstotka vzorcev," povzema zveza potrošnikov. 

Kako prepoznamo ekološko živilo?

Ekološka živila morajo biti certificirana za vsako stopnjo prehranske verige: kmet–pesticidi bistveno manj v eko zivilih certifikatpredelovalec–distributer–trgovec. Trgovec, tudi prodajalec na tržnici, mora potrošnikom predložiti veljaven certifikat (kopijo), najbolje je, da je obešen na vidnem mestu. Predpakirana ekološka živila morajo imeti na embalaži evropski znak za ekološko živilo in ob njem zapisano številko certifikacijskega organa (na primer: SI EKO 000/kmetijstvo Slovenija).

Leta 2016 je bilo v Sloveniji v ekološko kmetijstvo vključenih pet odstotkov vseh kmetij in 9,1 odstotka vseh kmetijskih površin. Za primerjavo: v Avstriji je bilo kar 16,2 odstotka kmetij v certificirani ekološki pridelavi in reji s kar 20 odstotki vseh kmetijskih površin.