V nadaljevanju preberite:
- Nekaterih izvidov laboratorijskih preiskav pacienti v portalu zVEM ne morejo videti takoj.
- Gre za histopatološke izvide in občutljive vrste mikrobioloških izvidov.
- To je še posebej pomembno pri izvidih, ki lahko nakazujejo resne bolezni ali zahtevajo dodatne potrditvene teste.
Pacienti, ki v portalu Zvem preverjajo svoje laboratorijske izvide, včasih opazijo, da nekaterih izvidov ne morejo videti takoj. Ob kliku se sicer izpiše, da je bil dokument že oddan v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), vendar je ogled mogoč le pri zdravniku. Šele po 30 dneh se izvid samodejno odklene in postane viden tudi na zVEM.
Če pacient izvida in razlage ne prejme v 30 dneh, lahko podatke pridobi pri NIJZ, ki je upravljavec sistema eZdravje. Splošna uredba o varstvu podatkov namreč določa, da mora upravljavec zbirke podatkov na zahtevo posameznika odgovoriti v 30 dneh.
Praksa, ki velja že od leta 2019
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da je takojšnji elektronski dostop omogočen za večino zdravstvene dokumentacije.
V dveh primerih, ki jih poznamo, je tako oče izvid otroka, ki je bil na urgenci z materjo, v Zvem prebral, še preden sta izvid dobila v ambulanti. A obstajajo izjeme – predvsem pri izvidih, ki so občutljivi, kompleksni ali klinično zahtevni, pojasnjujejo na Nacionalnem NIJZ. Gre za histopatološke izvide in občutljive vrste mikrobioloških izvidov, medtem ko so mikrobiološki izvidi, namenjeni pacientu, na portalu dostopni takoj, pojasnjujejo.
"Ta praksa velja od leta 2019, odkar se tovrstni izvidi posredujejo v CRPP, in od takrat ni bila spremenjena, razen v primeru covid-19 testiranja, za katerega je veljala drugačna interventna zakonodaja. Zadržanje vpogleda v občutljive vrste izvidov so predlagali avtorji teh izvidov, kar odraža strokovno stališče medicinske stroke," dodajajo na NIJZ.
Bistvo je zaščita pacienta
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na stroko. Nada Snoj, ki je namestnica vodje Oddelka za laboratorijsko diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana, nam je pojasnila, da laboratorijskega izvida ni mogoče pravilno razumeti brez širšega kliničnega konteksta. "Celovita interpretacija izvida je smiselna le, če zdravnik pozna celotno klinično sliko in rezultate drugih preiskav," je dodala.
Opozarja, da lahko izvidi specialnih preiskav vsebujejo tudi občutljive informacije: "Včasih je v izvidu navedena diagnoza ali prognoza, ki jo lahko bolniku ustrezno predstavi le zdravnik, ki pozna vse druge izvide in potek obravnave."
Strokovnjakinja razloži, da posamezni laboratorijski izvidi niso nujno skladni s končno diagnozo, saj so lahko izsledki nespecifični. "V 30 dneh se lahko rezultati manj specifičnih presejalnih preiskav potrdijo z bolj zanesljivimi metodami." To pomeni, da bi lahko prezgodnji vpogled pacienta v nepopoln ali še nedokončan izvid vodil do napačnih razlag in zaključkov o njegovem zdravstvenem stanju.
Iskanje po spletu lahko povzroči dodatno skrb
"Pacient lahko na podlagi delnih informacij sklepa na najhujše scenarije," še opozori naša sogovornica. Po njenih besedah lahko kombinacija laičnega znanja, iskanja po spletu in nejasnih rezultatov povzroči pretirano skrb, stres ali celo nevarne reakcije. Čeprav v Sloveniji takšnih skrajnih primerov niso zaznali, menijo, da je previdnost nujna: "Ukrepi so potrebni za zaščito pravice bolnikov do celovite in pravilne obveščenosti."
Ključnega pomena je torej razumevanje pacienta, da celostno informacijo lahko dobijo le od zdravnika, ki ima dostop do vseh potrebnih podatkov. "Le zdravnik lahko na podlagi vseh izvidov in klinične slike postavi pravilno diagnozo" zaključi specialistka biokemije na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
To je popolnoma neumno in isto trdi stroka. Ker moram po nepotrebnem obremenjevati sistem da lahko izvid nesem specialistu. Sicer …