V nadaljevanju preberite:
- kako se ljudje okužijo z brucelozo,
- zakaj je letos okuženih kar desetkrat več živali,
- ali bolezen predstavlja tveganje tudi za Slovenijo.
V Hercegbosanski županiji s sedežem v Livnu so letos potrdili tri primere bruceloze pri ljudeh in 72 primerov pri domačih živalih. Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, sta dve okuženi osebi iz Drvarja, ena pa iz Livna. Vse tri osebe redijo živino, vendar za zdaj še ni potrjeno, ali so se okužile prav prek svojih živali.
Po podatkih veterinarske službe so letos bolezen potrdili pri 32 glavah goveda in 40 ovcah. Vse okužene živali so usmrtili, največ žarišč pa beležijo na območjih Glamoča, Kupresa, Drvarja in Tomislavgrada.
Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je število okuženih živali v primerjavi z lanskim letom naraslo kar desetkrat.
Kaj je bruceloza?
Bruceloza je bakterijska nalezljiva bolezen, ki prizadene različne vrste domačih in divjih živali, lahko pa se prenese tudi na človeka. Gre za zoonozo, torej bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi.
Človek se najpogosteje okuži z neposrednim stikom z okuženimi živalmi ali njihovimi izločki, pri porodu ali zakolu okuženih živali ali z uživanjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, predvsem svežih sirov in drugih izdelkov iz surovega mleka.
Simptomi pri ljudeh vključujejo visoko vročino, mrzlico, močno potenje, bolečine v mišicah in sklepih ter izrazito utrujenost. Če bolezni ne zdravijo pravočasno, lahko postane kronična in povzroči dolgotrajne zdravstvene težave.
Premikanje živali otežuje nadzor
Veterinarska služba Hercegbosanske županije kot glavni razlog za širjenje bolezni navaja nezakonito nomadsko pašo živine, pri kateri črede prihajajo tudi iz drugih delov države. Takšno premikanje živali otežuje nadzor nad okužbami in povečuje možnost širjenja bolezni.
Pri nas zelo malo primerov
Bruceloza v Sloveniji velja za redko bolezen. Kot kažejo podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so bili v zadnjih letih vsi potrjeni primeri pri ljudeh povezani z okužbami, pridobljenimi v tujini ali z uživanjem uvoženih nepasteriziranih mlečnih izdelkov.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v Sloveniji po drugi svetovni vojni bruceloza pojavljala v severni Istri in na Primorskem. "V nekaterih predelih je bilo okuženih kar 80 odstotkov ovac," so pojasnili.
NIJZ poudarja, da brucele uničijo toplota (npr. pasterizacija), sončna svetloba in nizek pH, medtem ko jih zamrzovanje, dimljenje, sušenje ne uniči. Svetujejo, naj ne uživamo toplotno nezadostno obdelanega mesa, nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov (siri, maslo, smetana, sladoled…).