Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so pred časom zdravstvenim domovom in koncesionarjem v osnovnem zdravstvu poslali usmeritve, kakšen režim bolniške odsotnosti določiti pri kateri bolezni. Zdravniki izbirajo med sedmimi možnostmi: počitkom na domu, počitkom na domu z nujnimi izhodi, dovoljenim gibanjem v kraju bivališča, dovoljenim gibanjem zunaj kraja bivališča, nego družinskega člana, izolacijo in odhodom v tujino, ki ga lahko odobri ZZZS.
Čeprav naj bi usmeritve poenotile prakso, se nekateri bolniki znajdejo v situaciji, ko se jim zdi, da je njihov režim gibanja strožji, kot bi bilo treba. Tako pripovedujeta tudi bralki Žurnala24: ena je na bolniškem dopustu zaradi išiasa, druga zaradi prebolevanja raka. Obe menita, da ju pravila omejujejo bolj, kot je smiselno glede na njuno zdravstveno stanje.
Prva bralka opisuje, da je na bolniški zaradi bolečin od križa po stegnu navzdol. Zdravnik ji je določil najstrožji režim gibanja, tako imenovani režim 1, po katerem mora biti ves čas doma. Odhodi so dovoljeni le za zdravstvene storitve, prevzem zdravil ali medicinskih pripomočkov. "Živim sama in imam psa, ki ga je treba peljati na sprehod. Seveda me boli, vendar se počutim dovolj sposobno, da bi to lahko storila, a režim gibanja, ki mi ga je določila osebna zdravnica, mi tega ne dovoljuje," pove. Zanima jo, zakaj bi jih zdravnik pri njenem zdravstvenem stanju sploh odredil najstrožji režim.
Zdravnik ji je določil najstrožji režim
Na ZZZS so nam na samem začetku pojasnili, da se režim gibanja se ne določa avtomatično glede na diagnozo, ampak individualno glede na zdravstveno stanje posameznika, fazo bolezni oziroma zdravljenja ter namen bolniškega dopusta. "Osnovno vodilo je, da mora biti režim sorazmeren zdravstvenemu stanju in ne sme zavarovanca omejevati bolj, kot je potrebno za uspešno zdravljenje in čimprejšnjo vrnitev na delo," poudarijo.
Režim 1 je najstrožji režim in pomeni, da mora biti zavarovanec na naslovu prebivališča oziroma kraja bivanja, razen v primerih dovoljenih zdravstvenih storitev in drugih zakonsko določenih izjem. "Zato ga je treba uporabljati takrat, ko zdravstveno stanje oziroma akutna faza zdravljenja takšno omejitev dejansko utemeljuje. Pri akutnih poškodbah in boleznih, kjer je potreben počitek, je na primer praviloma primeren strožji režim," pojasnijo na ZZZS. Po njihovem režim 1 ni mišljen, kot avtomatičen režim za določene diagnoze. Zdravnik mora presoditi konkretno zdravstveno stanje posameznika.
Pritožba osebnemu zdravniku ali na ZZZS
Če se zavarovanec z odločitvijo ne strinja, naj se najprej pritoži osebnemu zdravniku.“Najprej naj se obrne na zdravnika, ki mu je režim določil, in mu pojasni svoje okoliščine oziroma razloge, zaradi katerih meni, da je režim zanj preveč omejujoč. Če se njegovo zdravstveno stanje spremeni, lahko zdravnik režim gibanja tudi spremeni. Navodila niso določena enkrat za vselej, ampak se morajo prilagajati poteku zdravljenja."
Če je režim določil imenovani zdravnik ZZZS, ima zavarovanec možnost pritožbe: “Če je režim določil imenovani zdravnik ZZZS v okviru odločanja o bolniškem dopustu, ima zavarovanec na odločitev možnost vložiti pravno sredstvo v skladu s postopkom, ki je naveden v odločbi," so še pojasnili na ZZZS.
ZZZS izrecno poudarja, da režim gibanja ni nekaj, kar bi bilo določeno enkrat za vselej:
"To je eno od temeljnih načel sistema. Režim gibanja ni namenjen temu, da bi bil zavarovanec ves čas bolniškega dopusta pod enakimi omejitvami. Ko se zdravstveno stanje izboljšuje, se mora temu prilagajati tudi režim.”
Strokovne usmeritve, ki so jih letos posodobili, to izrecno predvidevajo, dodajajo.
"Pri poškodbah in degenerativnih obolenjih lokomotornega aparata je na primer priporočeno postopno prehajanje iz režima 2 v režim 3 in nato v režim 4. Podobno velja za druga kronična obolenja.”
Odhod v tujino praviloma ni dovoljen
Druga bralka je na bolniškem dopustu zaradi raka že več let. Dovoljeni so ji izhodi po Sloveniji, ne sme pa v tujino, tako da ne sme niti na Hrvaško, kjer ima družinski vikend, oddaljen le nekaj kilometrov od meje. Zdi se ji krivično, saj bi ji krajši oddih koristil, a zakon je jasen.
ZZZS pojasnjuje: “Interventni zakon, ki je bil uveljavljen konec leta 2025, je določil, da odhod v tujino med začasno zadržanostjo od dela praviloma ni dovoljen.”
Izjema je mogoča le, če sta izpolnjena dva pogoja. “Izjemoma ga lahko dovoli imenovani zdravnik ZZZS, če sta izpolnjena zakonska pogoja: če je odhod potreben zaradi zdravstvene storitve ali drugega opravičljivega osebnega razloga in če odhod ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca oziroma osebe, ki jo ta neguje.” Na ZZZS dodajajo, da "sama želja po dopustu, oddihu ali spremembi okolja žal ni zakonska podlaga za dovolitev odhoda v tujino.”
Če zavarovanec meni, da so se okoliščine spremenile ali da obstaja razlog, ki ga je mogoče šteti za opravičljivega, lahko vloži vlogo pri ZZZS.
Pri odhodih v tujino med bolniško odsotnostjo veljajo stroga pravila, ki jih morajo zdravniki in zavarovanci dosledno upoštevati. ZZZS poudarja, da imenovani zdravnik pri odločanju ne more preseči zakonskih omejitev.
"Pomembno pa je poudariti, da mora imenovani zdravnik ZZZS pri odločanju odločati v okviru zakonskih pogojev. Če zakonski pogoji za odhod v tujino niso izpolnjeni, ga ne more dovoliti niti v primeru, ko bi bil tak odhod za zavarovanca subjektivno zaželen.”
Opravičljivi osebni razlogi so natančno določeni
Skladno s podzakonskim aktom je opravičljiv osebni razlog za odhod v tujino na primer smrt v družini, če je zavarovančevo zdravstveno stanje takšno, da ne more sam poskrbeti za osnovna življenjska opravila, bolezen družinskega člana, nujno urejanje administrativnih postopkov v tujini, ki jih zavarovanec ne more opraviti po pooblaščencu.
ZZZS pa opozarja, da je gibanje znotraj Slovenije bistveno manj omejujoče: “Ob tem pa velja, da je pri režimih gibanja znotraj Slovenije ureditev bistveno bolj odprta. Za številne kronične bolnike strokovne usmeritve predvidevajo režim 3 ali 4, ki omogoča gibanje tudi izven kraja bivanja in različne aktivnosti. Torej tudi obisk zdravilišča, hribov, bivanje na (slovenski) obali ipd.”
Postopno sproščanje režimov gibanja
ZZZS poudarja, da so v strokovnih usmeritvah, ki so jih letos pripravili skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, jasno predvideli postopno sproščanje omejitev gibanja. Režimi naj se ne bi uporabljali toga ali enotno, temveč naj bi se prilagajali poteku bolezni, okrevanju in vrnitvi v delo. Pri številnih zdravstvenih stanjih je gibanje del zdravljenja, zato se z napredovanjem okrevanja pričakuje prehod v bolj odprte režime.
Pri bolj odprtih režimih so lahko dovoljene tudi dodatne aktivnosti, če so zdravstveno utemeljene. “Pri režimih 3 in 4 se lahko dovolijo tudi dodatne aktivnosti, kot so sprehodi, vaje za moč, plavanje, sprostitvene tehnike in druge aktivnosti.”
ZZZS ob tem poudarja, da sistem ni zasnovan zgolj na logiki ‘bolniška = ostani doma’."Pri številnih bolezenskih stanjih je gibanje oziroma postopno vračanje v običajno življenje del zdravljenja in rehabilitacije," dodajajo.
Bodo spreminjali režime?
Na vprašanje, ali bodo v prihodnje režime gibanja spreminjali, ZZZS odgovarja, da sistem aktivno spremljajo in ga bodo po potrebi izboljšali:
“ZZZS je že pokazal, da sistem spremlja in po potrebi izboljšuje. Prav zaradi vprašanj in dilem, ki so se pojavile po uvedbi nove ureditve, smo skupaj z RSK za družinsko medicino letos junija ponovno uskladili strokovne usmeritve in z njimi seznanili zdravnike.”
Pri tem pa opozarjajo, da je za nadaljnje spremembe najprej treba zbrati dovolj izkušenj iz prakse. “Naš cilj je vzpostaviti sistem, ki bo hkrati preprečeval zlorabe bolniškega dopusta in omogočal zdravljenje, rehabilitacijo ter čimprejšnjo vrnitev ljudi v aktivno življenje. Zato bomo njegove učinke spremljali in ga skupaj s stroko tudi v prihodnje izboljševali," so nam odgovorili na ZZZS.
vanda.levstik@styria-media.si
Kaj pa, če bi morali v bolnišnico? Kaj pa bi bilo potem z psom? Glede na to, da imate ljubljenčka morate poskrbeti za takšne primere. Tukaj zdravnik ni kriv nič. Seveda pa bi marsikdo rad bil v bolniški, medtem pa… ...prikaži več lepo užival na morju,.....
Vsak dan naredim 10km s psom in hvala bogu sem zdrav. Zdrav pa sem predvsem zaradi gibanja in ne zaradi ležanja . Nisem dohtar ,samo pri išiasu menim , da nekih 15-20 minut sprehoda s psom na dan kvečjemu lahko… ...prikaži več koristi in ne škoduje, Škodljivo je ležanje in sedenje, razen seveda ,če nisi res tako bolan , da nič ne moreš. Če pa lahko se gibaj. V glavnem moj cilj hoje na 10km ni, da bom ne vem kakšen športnik ampak zato , da bom , ko bom star 80 ali več, lahko šel brez pomoči srat in scat na WC.
jebo ti dohtarja neumnega. torej nekdo ki ima vnet živec naj bo celi dan v stanovanju. kako pa kaj telo ? naj se poleni in zapusti. nič gibanja, nič treniranja nič od nič, samo sedenje in povičavnje mišice propadejo telo… ...prikaži večo vsak dan bolj hira in potem en dan pride odločba - konec bolniške- marš delat jutri. in ? drugi dan spet v bolniško pa ne zarad išiasa zarad 100 težav. človek mora težavo odpravit ampak mora telo ohranit v dobrem stanju. torej v stanovanju goni sobno kolo ???