V Sloveniji z diagnosticirano sladkorno boleznijo živi že skoraj 160.000 ljudi, število obolelih pa iz leta v leto narašča. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno širijo iz sedmih pilotnih občin na vseh 212 slovenskih občin, s čimer želijo odrasle spodbuditi k pravočasnemu preverjanju tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Po podatkih NIJZ se je število oseb s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, lani povzpelo na 135.874. To je 5.192 oziroma štiri odstotke več kot leto prej in skoraj 30.000 oziroma 28. odstotkov več več kot leta 2015. Če prištejejo še osebe, ki bolezni ne zdravijo z zdravili, skupno število diagnosticiranih dosega že 159.800 ljudi.
Glavna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni Jelka Zaletel je opozorila, da bolezen pogosto dolgo ostane neodkrita.
"Sladkorna bolezen tipa 2 se lahko pojavi neopazno in dolgo ostane skrita, saj ne boli," je poudarila. Ob tem je opozorila, da lahko vodi v resne zdravstvene zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, slepota, odpoved ledvic in celo amputacija uda.
Podatki kažejo, da so zapleti posebej pogosti med starejšimi. Leta 2025 so pri bolnikih s sladkorno boleznijo zabeležili 644 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, od tega 472 pri osebah, starejših od 65 let. Zaradi možganske kapi je bilo hospitaliziranih 801 bolnikov, med njimi 682 starejših od 65 let, opravljenih pa je bilo tudi 267 amputacij noge nad gležnjem, od tega 209 pri starejših.
Čakalnica v ZD Ljubljana
Na NIJZ želijo z razširitvijo projekta spodbuditi prebivalce, da svoje tveganje preverijo z vprašalnikom FINDRISK, ki je na voljo v tiskani in spletni obliki.
"Če je seštevek 15 točk ali več, je tveganje, da v naslednjih 10 letih zbolite za sladkorno bolezen, 50 odstotkov. Če je število točk 15 ali več, obstaja tudi že velika možnost, da pri vas že obstaja neodkrita sladkorna bolezen," je pojasnila Jelka Zaletel.
Vprašalnik vključuje vprašanja o starosti, telesni teži, obsegu pasu, telesni dejavnosti, prehranjevalnih navadah, krvnem tlaku ter družinski obremenjenosti.
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja sicer sodijo starost nad 45 let, čezmerna telesna teža ali debelost, sladkorna bolezen v ožji družini, zvišan krvni tlak ali maščobe v krvi, premalo gibanja ter sladkorna bolezen v nosečnosti.
Pomembnost strokovno utemeljenega odkrivanja bolezni je izpostavila tudi medicinska sestra edukatorka Jana Klavs. Opozorila je, da naključne meritve krvnega sladkorja na različnih dogodkih pogosto ne dajejo zanesljive slike o zdravstvenem stanju posameznika.
"Raven sladkorja v krvi se čez dan spreminja glede na mnoge dejavnike, med drugim glede na telesno dejavnost, prehrano in čas meritve. Ena sama naključna meritev, ki je vzeta spotoma na sejmu ali na prireditvi, ne omogoča zanesljive presoje, ali ima posameznik sladkorno bolezen," je dejala.
Strokovnjaki zato svetujejo, naj se ljudje ob povišanem rezultatu vprašalnika oziroma ob značilnih znakih, kot so čezmerna žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, nepojasnjeno hujšanje in zamegljen vid, obrnejo na svojega osebnega zdravnika.
Kaj je sladkorna bolezen?
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni.
Zdravniki diagnozo sladkorne bolezni postavijo, ko vsaj 2-krat izmerijo glukozo v krvi na tešče 7,0 mmol/l ali več, oziroma glukozo v krvi po zaužitju 75 g glukoze med testom OGTT (oralni glukozno tolerančni test) 11,1 mmol/ ali več.
Sladkorna bolezen tipa B
Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo. "Krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste zaradi sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra," pojasnjujejo na NIJZ-ju.
zun
