- Prvi primer malarije po 30 letih.
- Vsak nenadni pojav temperature višje od 38 °C na potovanju ali vrnitvi z malaričnih območij zahteva takojšen obisk pri zdravniku.
- Gre za eno najnevarnejših tropskih bolezni.
V januarju so v Sloveniji zabeležili smrtni primer malarije. Šlo je za potnika, ki je potoval po Afriki, v državi Sierra Leone, je na novinarski konferenci potrdila Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Mislim, da je bil zadnji smrtni primer, ki smo ga imeli leta 1996," je dodala.
V lanskem letu je NIJZ obravnaval devet primerov malarije, letos so obravnavali tri, je povedala strokovnjakinja.
"Pri potnikih, ki potujejo v države, kjer je malarija endemična, skoraj prosimo, da se prebivalci res ustrezno pozanimajo in se priskrbijo z antimalariki, ki jih zaščitno jemljejo celo pot ali pred začetkom poti, kot je to velikokrat bolj enostavno, "svetuje.
V lanskem letu je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) obravnaval devet primerov malarije, in sicer pri osebah, ki so potovale v ali prihajale iz držav Gabon, Gana, Sierra Leone, Zanzibar (Tanzanija), Etiopija in Nigerija, so objavili na spletni strani.
Potniki naj bodo po vrnitvi vrnitvi pozorni na simptome, kot so mrzlica, bolečina, glavobol, bolečinah v sklepih. "Ob tem naj opozorijo zdravnika, da so bili na potovanjih v deželah, kjer je malarija endemična. Ker sicer zdravnik sredi zime sicer, v času virusov, verjetno ne bo pomislil, da gre za malarijo," je še povedala.
Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium, prenaša pa jo samica komarja Anopheles. Gre za eno najnevarnejših tropskih bolezni, ki lahko brez zdravljenja povzroči hude zaplete in tudi smrt, navaja NIJZ.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2023 zabeleženo 263 milijonov primerov malarije in 597 000 smrti v 83 državah. Najbolj ranljiva skupina, ki jo prizadene malarija, so otroci, mlajši od petih let in po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 70 odstotkov vseh smrti zaradi malarije v tej starostni skupini.
Malarija se pojavlja v skoraj v vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih. Tveganje za malarijo je v večini držav manjše v velikih mestih in območjih z višjo nadmorsko višino. Malarijo letno preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na področja, kjer se malarija pojavlja.
Najvišje tveganje za pojav bolezni pa imajo potniki, ki brez protimalarične zaščite potujejo po državah zahodne in osrednje Afrike ter nekaterih otokih Tihega oceana. V teh deželah zbolita do 2% nezaščitenih potnikov na mesec dni potovanja.
Malarija
Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti – plazmodiji. Slednje na človeka s pikom prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo zvečer in ponoči, saj so najbolj aktivni od mraka do zore. Pogosto jih ne opazimo, ker so majhni in skoraj neslišni.
Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila). Tveganje za okužbo se lahko razlikuje glede na letni čas, najvišje je ob koncu (ali kmalu po) deževnem obdobju. Malarijo lahko pri človeku povzroča 5 vrst plazmodijev:
- Plasmodium falciparum
- Plasmodium vivax
- Plasmodium ovale
- Plasmodium malariae
- Plasmodium knowlesi
Najpogostejši povzročitelj malarije v svetu je Plasmodium falciparum. Ta povzroča tudi najnevarnejšo obliko malarije, ki lahko brez zdravljenja poteka smrtno, povzroča pa tudi nevarne zaplete z okvarami možganov in ledvic. Prevladuje predvsem na Afriškem kontinentu. V Aziji in Južni Ameriki zelo pogosto malarijo povzroča Plasmodium vivax, ki običajno povzroči blažje znake bolezni kot Plasmodium falciparum. Redka povzročitelja malarije sta Plasmodium ovale in Plasmodium malariae, ki se pojavljata večinoma v Afriki, zelo redek povzročitelj pa je Plasmodium knowlesi, ki ga najdemo le v nekaterih predelih Jugovzhodne Azije.
Danes v endemskem področju živi 40 odstotkov človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni.
Bolezen se lahko pojavi najhitreje v sedmih dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi.
Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka. Malarija se ne prenaša neposredno iz človeka na človeka.
Dovzetnost za okužbo je univerzalna. Na dovzetnost delno vpliva genetska predispozicija. Tudi prebolela bolezen ne povzroči pojava popolne imunosti pred ponovno okužbo in boleznijo.
Znaki bolezni
Malarija je bolezen, ki se lahko kaže s številnimi kliničnimi znaki. Ne moremo je potrditi ali izključiti samo na podlagi kliničnih znakov, potrebna je laboratorijska potrditev. Najznačilnejši je pojav visoke vročine, ki jo po navadi spremljata mrzlica in potenje. Lahko so prisotne tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti. Nekatere oblike malarije se lahko ponavljajo. Malarija je lahko še posebej nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice ter za bolnike s kroničnimi obolenji.
Zdravljenje
"Malarijo lahko uspešno zdravimo, če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Zdravljenje malarije poteka z ustreznimi protimalaričnimi sredstvi. Bolezen lahko brez ustreznega zdravljenja zelo hitro napreduje, zato je izredno pomembno, da bolnik v primeru nenadnega pojava visoke temperature na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov, takoj oz. najkasneje v 24 urah poišče zdravniško pomoč," opozarjajo na NIJZ.
Vsak nenadni pojav temperature višje od 38 °C na potovanju ali vrnitvi z malaričnih območij zahteva takojšen obisk zdravstvene ustanove. Ustrezno diagnozo malarije lahko postavi le zdravnik na podlagi pregleda krvi. Zdravljenje malarije je treba začeti čim prej po postavitvi diagnoze.
dezurni@styria-media.si