Raziskovalci odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemiskega inštitua Slovenije, ki ga vodi Roman Jerala so naredili pomemben korak k razumevanju vloge posameznih delov proteina NLRP3 in mehanizma njegove aktivacije.

Vnetje je odziv imunskega sistema človeškega telesa na okužbe in škodljive vplive iz okolja, kar je po eni strani koristno za obrambo pred mikrobi, po drugi strani pa lahko pretirano vnetje vodi do hudih bolezni. Študija, obljavljena v prestižni reviji  Nature Communications, razkriva  nove podrobnosti v procesu začetka vnetja preko proteina NLRP3.

Rezultati so pokazali, da velik del tega proteina ni pomemben niti za prepoznavanje niti za aktivacijo vnetja, kar omogoča bolj natančno določitev tarče za protivnetna zdravila.

Raziskovalci so prispevali k razumevanju mehanizma uravnavanja tvorbe inflamasoma, kar je pomembno za vnetne procese, in ugotovili tudi druge podrobnosti v mehanizmu aktivacije tega proteina.

Ker igra NLRP3 pomembno vlogo v številnih uničujočih in neozdravljivih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen, je odkritje podlaga za razvoj novih terapij in diagnostičnih metod.

Odprli pot k zdravilom

Iva Hafner Bratkovič, ki je imela glavno vlogo pri tem odkritju, je povedala: "Ta raziskava je nadgradnja naših preteklih raziskav o izvoru vnetja pri nevrodegenerativnih boleznih. NLRP3 je ključen igralec naravne imunosti pri kroničnem vnetju, saj je bila njegova vloga pokazana v veliko različnih boleznih, od srčno-žilnih do nevrodegenerativnih bolezni. Razvoj učinkovitih in varnih zaviralcev inflamasoma NLRP3, ki bi selektivno zavrli le to pot, lahko vodi k zelo pomembnim zdravilom."

Vnetje

Za nastanek vnetja je ključen naravni imunski odziv, ki predstavlja prvo obrambno črto organizma. Senzorji naravne imunosti zaznavajo posebne molekulske vzorce, ki so skupni patogenom, sprožijo vnetni odziv in očistijo telo okužbe, še preden se aktivira pridobljena imunost. Pomemben senzor naravne imunosti je NLRP3, ki v notranjosti človeških celic zaznava širok nabor nevarnih vplivov.

Kaj ga povzroča?

NLRP3 sicer zaznava okužbo, vendar ga predvsem zaznamuje njegova patološka vloga. Najbolj neposredni dokazi o škodljivi vlogi NLRP3 prihajajo iz skupine bolezni, ki se razvijejo zaradi mutacij v genu za NLRP3. Vendar pa NLRP3, ki ob aktivaciji tvori inflamasom, povzroča vnetje tudi pri boleznih, kot sta diabetes in Alzheimerjeva bolezen, in vedno več dokazov kaže, da je NLRP3 povezan z drugimi s staranjem povezanimi stanji.

NLRP3 poleg mikrobov zazna tudi molekule, ki so posledica onesnaženega okolja, kar v celicah sproži podoben odziv. Kot so navedli raziskovalci, bi lahko rekli, da NLRP3 zazna, da se celica ne počuti dobro, in se odzove z vnetjem in celo sproži celični samomor, kar opozori druge celice na pretečo nevarnost. Kako pa pride do aktivacije inflamasoma NLRP3, je precejšnja neznanka.

Odkritje slovenskih zdravnikov Nov dosežek slovenskih raziskovalcev

Slovenija Velik uspeh slovenskih znanstvenikov