V nadaljevanju preberite: 

• Težave z visokim tlakom vsak drugi.
• Hipertenzija je tihi ubijalec.
• Farmacevti vam bodo svetovali o pravilnem merjenju krvnega tlaka.

Po  ocenah strokovnjakov ima v Sloveniji povišan krvni tlak (hipertenzijo) približno  40 do 45 odstotkov odraslih, kar pomeni, da ima skoraj vsak drugi odrasli Slovenec težave s povišanim krvnim tlakom, več kot polovica med njimi pa sploh ne ve, da živijo s tem kroničnim stanjem. Globalno gledano je bilo število ljudi z arterijsko hipertenzijo leta 2019 ocenjeno na več kot 1 milijardo in se je od leta 1990 podvojilo.

Tihi ubijalec

To nedeljo tako obeležujemo svetovni dan hipertenzije, ki letos poteka pod geslom »Skupaj nad hipertenzijo: redno merite krvni tlak in premagajte tihega ubijalca«. Ta mesec, poteka različne aktivnosti ozaveščanja javnosti o pomenu zgodnjega odkrivanja in nadzora nad zvišanim krvnim tlakom oziroma tihim ubijalcem.

Tako ga imenujemo zato, ker se pogosto pojavi oziroma napreduje brez opaznih simptomov. Vse, dokler ne povzroči resnih zapletov, kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap ali odpoved ledvic.

"Hipertenzijo imenujemo tihi ubijalec zato, ker pogosto ne povzroča težav, ubijalec pa zato, ker vodi v okvaro številnih organov. Dejstvo je, da visok krvni tlak ne boli, vendar vsaka neodkrita in nezdravljena hipertenzija pušča posledice. Pravzaprav dolgo časa ne povzroča težav, a je zelo visok dejavnik tveganja za aterosklerozo in organske okvare ter dolgoročno ogroža zdravje in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Napredek v medicini in farmaciji omogoča, da si lahko z rednimi meritvami, zdravim načinom življenja in s pravočasnim ukrepanjem ter zdravljenjem močno zmanjšamo tveganje za najhujše zaplete. Vabljeni v naše lekarne, ki so že več let pomemben del akcije MMM. Farmacevti vam bodo svetovali o pravilnem merjenju krvnega tlaka, razložili izmerjene vrednoti in podali ustrezna priporočila," poudari Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Pogostost hipertenzije se s starostjo povečuje, saj ima po 60. letu  starosti zvišan krvni tlak že več kot 60 odstotkov ljudi. Prav zato so redne meritve krvnega tlaka ključnega pomena. Zgodnje odkritje vodi k učinkovitemu  zdravljenju in spremembi življenjskega sloga. Akcija MMM je namenjena prav zgodnjemu odkrivanju in pravočasnemu ukrepanju. Razložili vam bodo, zakaj je pomembno, da v primeru povišanega tlaka redno uporabljate zdravila, da je potreben posvet z zdravnikom v primeru povišanega tlaka nad 140/ 90 mm/Hg in o pomenu zdravega življenjskega sloga v vseh obdobjih življenja.

Pojavnost hipertenzije v največji meri povzroča nezdrav življenjski slog

Hipertenzijo delimo na primarno in sekundarno. Sekundarna hipertenzija nastane kot posledica drugih bolezni ali zdravstvenih stanj, kot so denimo bolezni ledvic ali endokrinološke motnje, vendar je razmeroma redka, saj predstavlja približno 4 odstotke vseh primerov.

Foto: Profimedia Krvni tlak pogostejša je primarna hipertenzija, pri kateri natančnega vzroka ne poznamo, njen nastanek pa je običajno povezan s prepletom več dejavnikov tveganja. Med najpogostejše sodijo debelost, inzulinska rezistenca, prekomeren vnos nasičenih maščob in soli, povišan holesterol, kajenje in uživanje alkohola, pomanjkanje telesne aktivnosti ter sedeč način življenja. Tveganje dodatno povečujejo tudi starost nad 55 let, genetika, stres, nosečnost, spalna apneja ter pomanjkanje pomembnih mikroelementov, kot so kalij, kalcij in magnezij.

Zaradi razširjenosti in pogosto prikrite narave bolezni zdravniki in javnozdravstvene ustanove pozivajo vse odrasle, še posebej tiste po 40. letu starosti, naj si redno merijo krvni tlak, tudi če se počutijo zdravi. Preventivni pregledi, gibanje, zdrava prehrana, opustitev kajenja, omejitev pitja alkohola in uporabe soli ter zmanjšanje stresa so najpomembnejši ukrepi, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k boljšemu nadzoru nad svojim zdravjem, so zapisali na Lekarniški zbornici Slovenije. 

dezurni@styria-media.si