Kožni rak (brez malignega melanoma) je najpogostejši rak v Sloveniji, pri čemer letno zboli več kot 4.000 ljudi. UV-žarki lahko povzročijo tudi opekline, začasno slepoto, poškodbe oči ter povečajo toplotno obremenitev.

Najbolj nevaren je melanom

Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka in glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože. V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb; 125 jih umre. "Po pojavnosti je med vsemi rakavimi boleznimi na šestem mestu, zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da se število novih  primerov v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje. V prihodnjih 20 letih pričakujemo celo več kot 50-odstotni porast bremena te vrste raka," je dejala zdravnica Urška Ivanuš, sicer predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

Foto: Žurnal24 Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka, ki se brez zdravljenja lahko kon

Upoštevajte nasvete

Tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko bistveno zmanjšamo z doslednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov, med katerimi so predvsem: izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše, umik v senco, uporaba pokrival in oblačil, ki pokrivajo čim več kože, ter sončnih očal z UV-zaščito,redno in pravilno nanašanje krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter neuporaba solarijev, saj dodatno povečujejo tveganje za nastanek kožnih poškodb, smo slišali na novinarski konferenci. sončenje, koža, opekline Bor Hrvatin Stančič, specialist dermatolog iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana pravi, da je za zgodnjo prepoznavanje melanoma pomembno redno samopregledovanje s pomočjo ABCDE  kriterijev, znakom grdega račka in seveda rednimi pregledi pri dermatologu.

Znaki za prepoznavanje melanoma

Sicer je ABCDE nekakšen opomnik za prepoznavanje morebitnih znakov melanoma: asimetrija znamenja, nepravilni robovi, neenakomerna ali spremenjena barva, premer več kot 6 mm in spremembe v znamenju, kot so rast, srbenje, krvavitev ali pojav novih.

Znak grdega račka

Ob tem se v zadnjih letih uveljavlja tudi znak »grde račke - spremembo na koži, ki se po svojih lastnostih močno razlikuje od vseh ostalih in tudi laiku omogoči zgodnje prepoznavanje sumljive spremembe. 

Foto: Profimedia Rak, melanom - znak "grde račke"

Delavci na prostem še posebej na udaru

Na zaščito pred soncem pa ne smemo pozabiti tudi v delovnem okolju. Predvsem poletni meseci prinašajo dodatna tveganja za zdravje delavcev na prostem. Delodajalci morajo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu oceniti tveganja na delovnem mestu. Glavni namen ocene tveganja je prepoznati dejavnike, ki ogrožajo varnost in zdravje zaposlenih, ter določiti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje primerne osebne varovalne opreme, prilagoditve delovnih postopkov, spremembe v organizaciji dela in izobraževanje zaposlenih.

Foto: Profimedia delavci gradbinci gradbeništvo Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Tveganje za zdravje delavcev na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature.

Nasveti strokovnjakinje

" Izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniškega staleža, kar predstavlja izziv pri organizaciji dela. Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih," je opozorila Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak

Foto: UKC Ljubljana Po njenih besedah lahko delodajalci izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. "Zaposleni bi se morali delu pri visokih temperaturah tudi postopoma privajati, da bi telesu omogočili ustrezno prilagoditev v obdobju od 5 do 14 dni," je še poudarila strokovnjakinja.

dezurni@styria-media.si