V začetku aprila je na ljubljanskem UKC uradno začela delovati banka humanega mleka. V banki, ki ima prostore na enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov, je za zdaj hranjeno humano mleko za potrebe nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov. 

Otvoritev banke humanega mleka so na UKC Ljubljana sicer napovedali že pred šestimi leti. Slovenija je bila tako ena redkih evropskih držav, ki ni imela banke humanega mleka.

Zapleti so namreč ustanavljanje banke spremljali že od leta 2012, ko je podjetje Spar doniralo napravo za pasterizacijo in s tem postavilo temelj za ustanovitev banke. Medtem je potekala neformalna izmenjava mleka, ki pa predstavlja hudo nevarnost okužbe otroka z nevarnimi virusi, če mleko ni pod nadzorom banke. 

Na leto v intenzivni enoti sprejmejo od 150 do 170 zelo majhnih nedonošenčkov

Foto: UKC LJ V laktariju lahko matere, ki imajo preveč mleka, tega zamrznejo. Mleko si tam izbrizgavajo tudi nekatere matere nedonošenčkov, ko so ti še v inkubatorju. Za zdravega otroka je takšno mleko uporabno še vsaj eno leto, vendar v laktariju matere hranijo mleko le za svojega otroka. Uporabniki banke mleka pa bodo lahko tudi otroci po operaciji prebavil, srca, s kroničnimi črevesnimi obolenji ali s hudimi alergijami na hrano. Za razliko od laktarija lahko torej mleko v mlečni banki dobijo tudi drugi dojenčki, ne le otroci matere darovalke. To omogočijo z uporabo pasterizatorja mleka, s katerim mleko očistijo virusov in bakterij ter ga tako naredijo dovolj varnega za uporabo tudi za druge dojenčke.

V Evropi delujejo HMB neprofitno po principu krvodajalstva. 

"Banka mleka bo koristila slovenskim nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom ter rešila tudi kakšno življenje. Še vedno je prva izbira materino mleko, če ga ni na voljo, je druga izbira donirano mleko iz mlečne banke in šele tretja adaptirano kravje mleko," je pred časom za naš medij povedala specialistka pediatrije z Ginekološke klinike Andreja Domjan Arnšek.