Reorganizacija dela družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana, ki je poleti naletela na številne kritike in pomisleke dela strokovne ter splošne javnosti, med drugim tudi združenja Srebrna nit, je v pilotni fazi. Poleti smo na Žurnalu24 poročali, da nova ureditev predvideva, da zdravnik en delovni dan v tednu nameni administrativnim opravilom, kot so urejanje receptov, napotnic in bolniških staležev, paciente pa sprejema preostale štiri dni. V zdravstvenem domu so takrat pojasnjevali, da bi s tem zmanjšali nenehne administrativne prekinitve med ambulantnim delom ter zdravnikom omogočili več časa za neposredno obravnavo pacientov.
V ZD Ljubljana so za Žurnal24 zdaj pojasnili, da so nov način dela uvedli oktobra in to pri dveh družinskih zdravnikih v enoti Vič-Rudnik. Gre za pilotni projekt strnjene organizacije administrativnega dela zdravnikov, katerega učinke bodo ocenjevali po več mesecih delovanja."O učinkih projekta bomo presojali po šestih mesecih delovanja in o tem obvestili strokovno in splošno javnost," so nam odgovorili v ZD Ljubljana.
Zdravstveni dom Ljubljana
Po njihovih navedbah ostajajo postopki za paciente nespremenjeni. Obnavljanje receptov, urejanje bolniškega staleža, pridobivanje napotnic za kontrolne specialistične preglede, naročanje medicinskih pripomočkov in druga administrativna opravila lahko še naprej urejajo po telefonu ali prek spletnega portala. V primeru nujne potrebe je uporabnikom na voljo nadomestni zdravnik.
Srebrna nit: Takšna reorganizacija je nesprejemljiva
Pri Srebrni niti so opozorili predvsem na dostopnost družinskih zdravnikov za paciente, zlasti v Ljubljani, kjer je že zdaj veliko ljudi brez izbranega osebnega zdravnika.
Kot so zapisali, so jih informacije o novem načinu dela zdravnikov "zelo zaskrbele, začudile, celo prestrašile". Opozarjajo, da je v Ljubljani zavarovancev brez možnosti izbire družinskega zdravnika, pediatra ali ginekologa bistveno več kot drugod po Sloveniji in da so ti ljudje že danes prisiljeni pomoč iskati v dodatnih ambulantah.
ZD Ljubljana - Metelkova, zdravnica v ordinaciji
Po njihovem mnenju bi načrtovana reorganizacija podobno izkušnjo prinesla tudi pacientom, ki svojega zdravnika sicer imajo. V dnevih, ko bi zdravnik opravljal administrativne naloge, bi bili prisiljeni obiskovati nadomestne ambulante ali druge zdravnike.
Predlagana sprememba je po njihovem mnenju "nesprejemljiva, načrtovani ukrep tudi nima nobene konkretne obrazložitve."
V združenju opozarjajo, da javnosti ni bila predstavljena nobena natančna analiza, ki bi pokazala, da so zdravniki administrativno tako obremenjeni, da potrebujejo celoten delovni dan brez neposrednega stika s pacienti. Sprašujejo se tudi, ali je ob današnji stopnji digitalizacije takšen ukrep sploh upravičen.
Srebrna nit ob tem našteva vrsto sprememb iz zadnjih let, ki so po njihovem mnenju družinske zdravnike že razbremenile. Med drugim izpostavljajo znižanje glavarinskih količnikov, zaradi česar imajo zdravniki manj opredeljenih pacientov kot nekoč. Opozarjajo tudi na obnovljive recepte, zaradi katerih kronični bolniki potrebujejo manj obiskov v ambulanti, elektronsko podaljševanje bolniških staležev, trajne napotnice ter obnovljive naročilnice za določene medicinsko-tehnične pripomočke.
Po njihovih navedbah se številna opravila, zaradi katerih so morali pacienti nekoč obiskati ambulanto, danes urejajo drugače ali pa so prešla na druge zdravstvene delavce. Pri tem omenjajo tudi referenčne ambulante, centre za krepitev zdravja in dejstvo, da je fizičnih obiskov po epidemiji covida-19 manj kot nekoč. Dodajajo še, da je hišnih obiskov zelo malo in da imajo nekateri družinski zdravniki le minimalno število glavarinskih količnikov.
V združenju so opozorili še na že obstoječe težave v ljubljanskem zdravstvenem sistemu. Po njihovih besedah številne ambulante ob petkih popoldne ne delajo, posledice pa po njihovem mnenju nosi predvsem urgentna služba, kjer pacienti čakajo več ur, zdravstveno osebje pa dela pod velikimi pritiski.
"Vse to pa bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti za prebivalce Ljubljane, koncentracija pacientov v preostalih štirih dnevih bi se povečala, sledilo bi nadaljevanje zgodbe o preobremenjenih zdravnikih."
Namesto tega predlagajo drugačen pristop. Menijo, da bi bilo treba najprej z analizo dokazati, da zdajšnji čas za administrativna opravila ni zadosten. Če bi se to izkazalo za resnično, bi bilo po njihovem mogoče čas za administracijo nekoliko podaljšati, kar bi po njihovem mnenju manj poseglo v dostopnost zdravstvene oskrbe. Če to ne bi zadostovalo, pa bi bilo treba poiskati druge organizacijske rešitve.
