Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je skupaj z ekipo danes predstavil prva dva predloga zakonov, s katerimi bodo renovirali slovenski zdravstveni sistem. Gradili ga bodo sproti, v celoti pa bo implementiran najkasneje 1. 1. 2026, je napovedal.

Po njegovih besedah gre za konkretne vsebinske spremembe in rešitve v korist pacientov in zaposlenih v zdravstvu. 

"Spremembe so nujne in neizogibne. Ko bo digitalna transformacija zdravstvenega sistema implementirana, mi bo to v osebno zadovoljstvo kot ministru, zdravniku in človeku," je dejal.

Pričakuje burno javno razpravo

Po reformi bolniki ne bodo več hodili z izvidi od vrat do vrat, vse bo digitalizirano, je obljubil Bešič Loredan. So pa ob pripravi zakona o digitalizaciji posebno pozornost namenili občutljivim osebnim zdravstvenim podatkom.

Ekonomsko-socialni svet so danes seznanili z obema novima zakona, sledi formiranje skupin in začetek široke javne razprave, ki bo po pričakovanjih ministra "izjemno burna", saj bodo "sebične interese posameznih interesnih skupin" izločili iz razprave. Kljub temu bodo skušali doseči širši družbeni in politični konsenz.

Zdravniki bodo morali biti bolj ažurni

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Kolar je pojasnila, da trenutno v zdravstvu vlada "urejen kaos" - ogromno različnih informacijskih sistemov (zgolj UKC Ljubljana ima recimo štiri različne informacijske sisteme), poleg tega imamo dve varnostni shemi, z eno upravlja ZZZS, z drugo NIJZ. "Na tak način ne bomo prišli do enotne hrbtenice slovenskega zdravstva," je prepričana.

Problematični so zaledni informacijski sistemi izvajalcev, zato smo prišli do točke, ko niti znotraj iste bolnišnice ni možno izmenjevati podatkov, je povedala. Nekatere digitalne storitve pa je ocenila kot dobre, denimo e-naročanje, e-recepti in e-napotnice pa so potrebni prenove. 

Poleg tega bo zdravstveno osebje treba priučiti, da podatke redno vpisujejo v digitalni obliki. "Od svojega zdravnika je treba pričakovati, da bo vnesel izvide v sistem, kjer jih boste lahko pokazali drugemu zdravniku," je poudarila.

V zdravstveni karton bodo lahko vpogledali tudi na medicini dela

Podatke bo treba strukturirati in predpisati standarde, kako jih vnesti v sistem - vse to po besedah državne sekretarke predpisuje nov zakon."Ta trenutek smo še tako daleč, da se zdravniki ne morejo niti dogovoriti, kakšna bo oblika odpustnega pisma. Ti podatki so zelo pomembni, saj piše, kakšna zdravila ste dobili v bolnici, kaj so vam vsadili ipd." Bodo pa po novem lahko recimo v vaše zdravstvene podatke vpogledali tudi na medicini dela.

Nujno bo tudi zagotavljanje varnosti, da bo jasno, kdo vstopa v portal in kdo pregleduje podatke. To velja tudi za zdravstveno osebje, ki si danes med seboj deli gesla in kartice. Kolar je priznala, da je država pri digitalizaciji in poenotenju informacijskih sistemov zamujala, zato bo "danes treba narediti več integracij, kot če bi se tega lotili pred covidom".

Deljenje podatkov je po njenih besedah zelo koristno, a ga boste lahko zavrnili. Predlog bodo uskladili v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko. Zakon predvideva tudi kazen za nepooblaščen vpogled v vaše osebne podatke.

V načrtu imajo tudi ustanovitev javnega podjetja, ki bo skrbelo za funkcionalnost portalov in za vzpostavitev strežnikov. 

Manjše module pa bodo vzdrževala različna podjetja, ki bodo posel dobila preko javnih razpisov. Zakaj? "Ni pametno, da smo odvisni od zgolj enega dobavitelja," je poudarila državna sekretarka.

Ne le za vzpostavitev sistema, denar bodo potrebovali tudi za vzdrževanje. A po njenih besedah ta denar v sisteme vlagamo že danes, čeprav razpršeno - za več portalov, zato učinki niso tako veliki, kot če bi ga namenjali enemu.

Ponudili bodo tudi višje plačilo za IT osebje, saj trenutno na tem področju javna uprava ni konkurenčna zasebnikom, kot so Google in Microsoft.

dezurni@styria-media.si